DIABETES ALI SLADKORNA BOLEZEN

Diabetes ali sladkorna bolezen je kronično obolenje, pri katerem je moten metabolizem ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin in se kaže v povišani ravni krvnega sladkorja (glukozi). Diabetes znatno poveča tveganje za razvoj srčnih bolezni, kapi, bolezni ledvic, retinopatije (spremembe na očesnem ozadju, ki so posledica prekomerno povišane vrednosti glukoze v krvi) in izgubo živčne funkcije.

Diabetes se lahko pojavi, ko trebušna slinavka ne izloča dovolj inzulina ali ko celice v telesu postanejo neobčutljive na inzulin. V obeh primerih je rezultat enak – krvni sladkor ne more priti v celice, kjer bi se shranil, kar vodi do resnih posledic.

Diabetes ločimo na 2 veliki kategoriji: diabetes tipa 1 in diabetes tipa 2.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 trebušna slinavka ne proizvaja inzulina, hormona, ki je nujno potreben za znižanje krvnega sladkorja. Najpogosteje se pojavi pri otrocih ali v puberteti, zanjo je značilno, da so beta celica trebušne slinavke povsem uničene. Za nadzor sladkorne bolezni tipa 1 je potrebno vrednosti krvnega sladkorja celo življenje uravnavati z inzulinom.

Sladkorna bolezen tipa 2, ki se ji reče tudi od inzulina neodvisni diabetes, pa nastane zaradi relativnega pomanjkanja inzulina, ki je posledica premajhnega izločanja glede na raven glikemije in zaradi neodzivnosti perifernih receptorjev na inzulin. Običajno se sladkorna bolezen tipa 2 pojavi po 40. letu starosti. Pri približno 90% vseh sladkornih bolnikov gre za sladkorno bolezen tipa 2. Najobičajnejše je raven inzulina pri sladkorni bolezni tipa 2 sprva povišana, kar nakazuje na izgubo občutljivosti celic na inzulin. To imenujemo tudi inzulinska rezistenca.

Poleg teh dveh tipov sladkorne bolezni, pa poznamo še nekatere druge oblike. Takšen je na primer sekundarni diabetes (nastane kot posledica drugih bolezni, na primer bolezni trebušne slinavke, hormonskega neravnovesja, podhranjenosti ali zaradi uporabe drog), nosečniški diabetes (pojavi se med nosečnostjo) in motena toleranca na glukozo (gre za stanje, ki je značilno za prediabetes ali pa gre za mejni diabetes. Osebe, ki imajo moteno toleranco na glukozo imajo vrednosti glukoze in glukozno toleranco nekje med normalnimi in nenormalnimi mejami). 

Znaki in Simptomi

Klasični simptomi diabetesa tipa 1 so pogosto uriniranje, pretirana žeja in apetit. Tudi pri diabetesu tipa 2 so lahko prisotni ti simptomi, vendar so običajno znatno manj izraziti kot pri diabetesu tipa 1. Če so simptomi mili, večina ljudi niti ne obišče zdravnika. Najverjetneje ima sladkorno bolezen precej več ljudi kot kažejo uradne statistike, le da bolezen ni odkrita.

Za diagnozo diabetesa so potrebni izpolnjeni naslednji kriteriji:

▪ Zjutraj, na tešče mora biti koncentracija krvnega sladkorja enaka ali višja od 6,1 mmol / l. Za diagnozo mora biti glukoza nad normalno vrednostjo ob vsaj dveh različnih merjenjih.

▪ Diabetes se potrdi s pomočjo glukoznega testa. Izvede se ga zjutraj na tešče. Spiti moramo 75 gramov glukoze, raztopljene v 3 dcl vode. Dve uri po obremenitvi mora biti vrednost glukoze v krvi pod 7, 8 mml / l, v nasprotnem primeru gre za sladkorno bolezen ali prediabetes.

Vzroki

Pravi vzrok za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 je neznan, vendar pa zadnje teorije nakazujejo, da gre verjetno za avtoimun proces, ki vodi v uničenje beta celic v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. Na razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pa vpliva debelost. Kar 90% oseb z diabetesom tipa 2 je namreč predebelih. V veliki večini primerov se normalno raven krvnega sladkorja pri pretežkih osebah lahko doseže z dosegom idealne telesne teže in zdravega načina prehranjevanja ter redno telesno vadbo.

Dieta

Pri sladkorni bolezni tipa 2 je najpomembneje, da bolniki izgubijo odvečno telesno težo in znižajo maščobo v telesu. To običajno izboljša vse simptome sladkorne bolezni ter včasih celo pripelje do ozdravitve. Pri vseh tipih sladkorne bolezni pa se morajo bolniki izogibati preprostih, procesiranih in koncentriranih ogljikovih hidratov. Na jedilniku morajo biti vlaknine in kompleksni ogljikovi hidrati, izogibati pa se je potrebno nasičenim maščobam. Posebno priporočljivo je jesti stročnice, čebulo in česen. Enako pomembna je tudi telesna dejavnost. Redna telovadba zmanjšuje nevarnost, da bi dobili sladkorno bolezen, v primeru glukozne tolerance pa zniža nivo glukoze v krvi. Ob rednem gibanju se celice bolje odzivajo na inzulin in bolje presnavljajo glukozo.

Prehranski dodatki, ki pripomorejo k nadzorovanju sladkorne bolezni

Najprej je potrebno poudariti, da se v nobenem primeru ne sme iznenada prenehati z jemanjem inzulina ali drugih zdravil za diabetes, ki nam jih je predpisal zdravnik. Običajno pa je potrebno dozo inzulina ali drugih zdravil po uživanju dodatkov na novo prilagoditi. Iz tega razloga je kontrola krvnega sladkorja doma obvezna, ko smo začeli z jemanjem dodatkov, ki nam lahko pomagajo pri nadzorovanju bolezni.

Vitamini in minerali

Krom

Nedavne raziskave so pokazale, da krom lahko preprečuje sladkorno bolezen tipa 2 oziroma inzulinsko odpornost. Učinkuje tako, da zvišuje učinkovitost inzulina, zaradi česar za uravnavanje krvnega sladkorja zadošča manj inzulina. Pri sladkornih bolnikih je bilo po uvedbi kroma po 4 mesecih jemanja kromovega dodatka opaziti izboljšanje – krvni sladkor se je znižal. Pomanjkanje kroma v prehrani lahko pripelje do nepravilnosti glukozne tolerance. Temu se lahko z dodajanjem kroma izognemo. Vir kroma je kurkuma in božja rutica (zelišče), priporočljivo pa je krom dodajati tudi v obliki tablet.

Magnezij

Kronično pomanjkanje magnezija povzroči v telesu več nepravilnosti in težav, med drugim tudi motnje v presnovi sladkorja. Nizke koncentracije magnezija zvišujejo tveganje za razvoj bolezni in so lahko celo vzročni dejavnik za izbruh. Magnezij izboljšuje učinkovitost inzulina. Dober vir magnezija v prehrani so banane, marelice, kari in pšenični otrobi.

Mangan

Ravni mangana so pri sladkornih bolnikih običajno za polovico nižje kot pri običajnih ljudeh. Iz tega razloga je potrebno mangan dodajati.

Vitamin B₆

Ta vitamin dokazano preprečuje retinopatijo zaradi sladkorne bolezni, ki je poglavitni vzrok slepote zaradi slabega krvnega obtoka.

Vitamin E

Vitamin E, ki je tudi pomemben antioksidant, ljudem s sladkorno boleznijo tipa 2 pomaga tako, da bolje izrabljajo inzulin. Po 4 mesecih dodajanja vitamina E so celične membrane pri sladkornih bolnikih manj inzulinsko odporne, kar je znamenje, da se sladkor bolje presnavlja.

Vitamin H (biotin)

Biotin poveča občutljivost na inzulin in izboljša skladiščenje krvnega sladkorja. Izboljšanje je bilo v raziskavah opaziti pri sladkorni bolezni tipa 1 in 2.

Drugi dodatki

Koencim Q – 10

Koencim Q – 10 pomaga pri presnovi ogljikovih hidratov in je zato nepogrešljiv dodatek sladkornih bolnikov.

Zelišča

Česen

Uživanje česnovih dodatkov učinkuje proti sladkorni bolezni. Česen  vsebuje snov S – alil cistein sulfoksid. Gre za aminokislino, ki vsebuje žveplo. Ugotovljeno je bilo, da ta snov zelo znižuje glukozo v krvi in holesterol.

Ginseng

Ginseng so uporabljali zdravilci za pomoč pri sladkorni bolezni že vrsto let. Izboljšal naj bi vrednosti krvnega sladkorja in povečal nivo energije pri osebah z diabetesom tipa 2.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Česen:                                                 ena kapsula surovega česna / dan

Koencim Q – 10:                              120 mg / dan

Kromov pikolinat:                          ena do tri 200 mg tablete / dan

Magnezij:                                          500 mg / dan

Mangan:                                             30 mg / dan

Vitamin B₆:                                        2 – 4, 2 mg / dan

Vitamin E:                                          ena ali dve kapsuli po 400 IE / dan

Vitamin H (biotin):                        9 – 16 mg / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

DEPRESIJA

Depresija je bolezen, pri kateri so značilni občutki nizke samozavesti, prevladujoč pesimizem in obup. Znamenja depresije so tudi nespečnost, prebavne motnje, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, pozabljivost in zmanjšana zmožnost zbranosti. Ljudje lahko pri depresivnih posameznikih na zunaj opazijo hujšanje ali pridobivanje teže in odmik od družabnega in poslovnega življenja.

Depresija je lahko zelo mila in pomeni le prehodno slabše razpoloženje ali pa gre za zelo hudo obliko klinične depresije. Je najpogostejša duševna motnja in jo lahko med drugim povzroči hud stres.

Znaki in Simptomi

Klinična depresija je bolezen, pri kateri gre za veliko več kot samo za nizko in depresivno razpoloženje. Prava definicija depresije je osnovana na več kriterijih:

▪ Slab apetit in posledična izguba telesne teže ali povečan apetit in posledična povečana telesna teža

▪ Nespečnost ali pretirano spanje

▪ Fizična hiperaktivnost ali popolna neaktivnost

▪ Izguba zanimanja oziroma veselja do običajnih aktivnosti, upad želje po spolnosti

▪ Izguba energije in utrujenost

▪ Občutki ničvrednosti, sramote in neutemeljeni občutki krivde

▪ Zmanjšana zmožnost mišljenja ali zbranosti

▪ Ponavljajoče misli na smrt ali samomor

Če je pri posamezniku prisotnih pet od navedenih osmih kriterijev, to kaže na klinično depresijo; posameznik s prisotnimi štirimi kriteriji pa je verjetno depresiven.

Navedeni simptomi morajo trajati najmanj en mesec. Po tem časovnem obdobju lahko rečemo, da je oseba klinično depresivna.

Vzroki

Vzroki za depresijo so lahko psihološke ali fizične narave. Na splošno pa velja, da dobrega počutja ne moremo ločevati od čustev in občutij. Znanost je dokazala, da hud stres v resnici oslabi sposobnost imunskega sistema za premagovanje bolezni prav tako, kot lahko huda bolezen sproži hudo depresijo.

Ena izmed znanih teorij depresije je, da gre pri tej bolezni za priučeno nemoč. Depresija naj bi bila torej rezultat občutkov pesimizma in brezupa, ki jih oseba nenehno doživlja zaradi same navade na občutenje teh čustev.

Glavna psihološka teorija pa depresijo pojasnjuje s kemičnim neravnovesjem v glavi, ki vpliva na nevrotransmiterje v možganih (serotonin, adrenalin in noradrenalin), tako da jih vrže iz ravnovesja. Najobičajnejši vzrok za depresijo je pomanjkanje serotonina.

Depresijo lahko sprožijo tudi travme iz otroštva ali pa nedavni hudi in stresni dogodki; na primer izguba službe ali ljubljenega človeka.

Nekatere raziskave so pokazale, da je depresija povezana z nizkim krvnim tlakom. Ta naj bi precej prispeval k depresiji ali pa jo celo sprožil. Tiste osebe, ki imajo nizek krvni tlak običajno čutijo izrazitejša znamenja depresije (žalost, utrujenost in slabši apetit). Nizek krvni tlak naj bi bil prav tako povezan s sindromom kronične utrujenosti, boleznijo, za katero je tudi značilna depresija. Iz tega razloga je pomembno, da poskrbimo za normalno raven krvnega pritiska. To pripomore k zmanjšanju kronične utrujenosti in depresivnim simptomom.

Pomembno je, da pri pojavu depresije najprej izključimo povsem enostavne organske dejavnike, ki bi lahko pripomogli k pojavu bolezni. Ti dejavniki so pomanjkanje določenih hranil,  slaba prehrana, droge in tudi zdravila, ki jih predpiše zdravnik, alkohol, kofein in nikotin, hipoglikemija ali zmanjšana funkcija ščitnice.

Dieta in ukrepi ob depresivnem razpoloženju / depresiji

Pomanjkanje katerega koli hranila lahko vpliva na možganske funkcije in vodi v depresijo, anksioznost oziroma tesnobo ali v ostale duševne težave. Možgani za pravilno delovanje ves čas potrebujejo oskrbo s krvnim sladkorjem, zato je zelo pomembno, da se prepreči hipoglikemija. Simptomi hipoglikemije so lahko blagi ali pa zelo močni. Hipoglikemija se lahko kaže kot depresija, anksioznost oziroma tesnoba, razdražljivost in ostale psihološke motnje. Prav tako so znaki hipoglikemije utrujenost, glavobol, zamegljen vid, pretirano potenje, zmedenost, nepovezano govorjenje in krči oziroma tresenje. Več študij je pokazalo, da imajo številni posamezniki z depresijo prenizek krvni sladkor – hipoglikemijo. Včasih pri takšnih osebah pomaga le tako preprost ukrep, kot je izogibanje preprostih ogljikovih hidratov.

Poleg prehrane je pri premagovanju depresije pomembno tudi gibanje oziroma telesni napor. Ko smo telesno aktivni se namreč sprošča nastajanje endorfinov, ki so naravni analgetiki in spodbujajo dobro počutje.  Predvsem je priporočljivo gibanje na svežem zraku in soncu, naravni svetlobi. Najboljša pa je kombinacija telesne aktivnosti ter pogovora (psihoterapije) in po potrebi tudi jemanje zdravil in prehranskih dodatkov ter tudi vadbe, ki sprošča in hkrati krepi telo (na primer qi gong, tai chi, joga).

Prehranski dodatki, ki pomagajo pri spopadanju z depresijo ali depresivnim razpoloženje

Zdravniki pri osebah, ki imajo depresijo predpišejo antidepresive. V hujših primerih depresije so antidepresivi velikokrat izjemnega pomena in oseba res ne more delovati brez njih. Pri milejših oblikah depresije pa prehranski dodatki mnogokrat zadostujejo in nam ni potrebno posegati po zdravilih, ki nam poleg olajšanja simptomov prinesejo tudi številne neželene učinke. Vedno pa naravni pristop dodatno pomaga pri zdravljenju depresije, četudi hkratno jemljemo zdravila, ki nam jih predpiše zdravnik. V vsakem primeru pa je pred prenehanjem jemanja zdravil nujno posvetovanje z zdravnikom.  

Vitamini in minerali

B vitamini

B vitamini so naravno zdravilo proti stresu, ta pa je pogostokrat vzrok za depresijo. Iz tega razloga je pomembno, da se varujemo z zadostnim vnosom vitaminov B. Mnogi bolezenski znaki depresije, na primer zbeganost, izguba spomina in apatičnost so posledica pomanjkanja vitamina B₁₂. To je še posebno pogosto pri starejših ljudeh, saj zaradi sprememb v presnovi ljudje nad šestdesetim letom ne absorbirajo tega vitamina iz hrane. V starejših letih je ta dodatek zato nujno potreben.

Cink

Nizke vrednosti cinka znanstveniki povezujejo s slabim in depresivnim razpoloženjem. Pri nekaterih osebah dodajanje cinka bistveno pripomore k izboljšanju počutja.

Krom

 Krom pomaga pri regulaciji inzulina in serotonina. Čeprav je malo raziskav, ki bi natančneje pojasnjevale povezavo med kromom in depresijo, je zauživanje kroma priporočljivo v multivitaminskih tabletah.

Selen

Nizka vsebnost selena pripomore k depresivnem razpoloženju, zato je dodajanje selena zelo priporočljivo. Ljudje, ki imajo selena premalo ali pa na spodnji meji so bolj nagnjeni k depresiji, anksioznosti, zmedenosti in sovražnemu vedenju.

Vitamin D

Vitamin D je izredno pomemben za normalno možgansko delovanje človeka. Kar nekaj študij je pokazalo, da so nizke vrednosti vitamina D povezane z depresijo in z drugimi boleznimi oziroma simptomi, ki jo spremljajo (na primer demenca, izguba spomina). Smiselno je, da vsak, ki ima depresijo (še posebno, če se mu ponavlja) preveri svoje vrednosti vitamina D v telesu. Raziskave so pokazale, da je dodajanje vitamina D zelo pomagalo depresivnim osebam, ki so imele predhodno izjemno hudo pomanjkanje vitamina; malo manj pa je bilo učinkovito, če je bila vrednost vitamina D manj drastično nizka.

Drugi dodatki

Maščobne kisline OMEGA – 3

Naše počutje je odvisno od polinenasičenih maščobnih kislin, na primer dokozaheksanoinske kisline oziroma DHK. To je maščobna kislina, ki jo dobimo v ribah. Raziskovalci so opazili, da pri ljudeh, ki živijo na obalnih predelih in kjer ribe predstavljajo vsakodnevno hrano, ni opaziti skoraj nič depresije. DHK, maščobna kislina, ki jo dobimo v ribah, je bistvena za normalno duševno delovanje. Te maščobne kisline so v telesu izjemno pomembne tudi pri nastajanju nevrotransmitorjev. Če dobimo premalo maščobnih kislin OMEGA – 3 postanemo nasilni, napadalni ali depresivni. Uživanje zadostne količine pravih maščob je zato ključnega pomena pri osebah z depresijo. V telo jih vnašamo predvsem z sinjini ribami (losos, morski list, ostriž, tuna, sardele) in z dodatki.

Zelišča

Ginko biloba

Ekstrakt te rastline se je izkazal kot dober naravni antidepresiv, posebno pri osebah, ki so starejše od 50 let. Še posebno dobro deluje v kombinaciji z antidepresivi, ki nam jih predpiše zdravnik. Nekatere raziskave so ugotovile, da ginko biloba poveča učinek antidepresivov.

Kava kava

Gre za rastlino iz družine poprovcev. Pripravki iz kave kave so odobreni v številnih evropskih državah za zdravljenje anksioznosti, nespečnosti in nemira. Rastlina lahko povrne duševni mir, spokojnost in popravi počutje.

Sibirski ginseng

Sibirski ginseng spodbuja energijo, dobro vpliva zoper stres in depresijo.

Sivka

Sivka je med zeliščarji že zelo dolgo poznana kot naravno sredstvo za tesnobo, živčnost, izčrpanost in depresijo. Pomagala naj bi ublažiti občutek nemoči.

Šentjanževka

Šentjanževka je zelo uspešna pri zdravljenju blage depresije. Nekatere raziskave so pokazale, da se njena učinkovitost lahko primerja z antidepresivi.

Žafran

Žafran naj bi bil zelo učinkovit pri blagih in zmernih depresijah. Lahko ga uporabljamo kot začimbo, ponekod pa je možno najti žafranov ekstrakt. Ena izmed študij je pokazala, da je ekstrakt enako učinkovit kot Prozac – znan antidepresiv.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil 

B vitamini: 50 mg kapsula B kompleksa / dan, 500 mg tableta vitamina B₁ (tiamina) dan in 1000 mcg tableta vitamina B₁₂ / dan

Cink: 15 mg / dan

Ginko biloba: 3krat po 60 mg  / dan

Kava kava: 1 kapsula 3krat / dan

Krom: 65 – 125 mcg / dan

Maščobne kisline OMEGA – 3: 1000 MG kapsula do 6krat / dan              

Selen: 50 – 100 mcg / dan

Sibirski ginseng: 1 d 2 500 mg kapsuli / dan

Sivka: 150 mg 2krat / dan

Šentjanževka: 1 kapsula 3krat / dan

Vitamin D: 5 – 10 mcg

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

PREHLAD

Navadni prehlad je virusna nalezljiva bolezen zgornjih dihal. Loti se nosu in nosnih kanalov ter se lahko razširi v prsni koš. Je najpogostejša bolezen, ki pesti ljudi. Povzroči ga lahko kar 100 različnih virusov. Za razvoj prehlada so bolj občutljivi predšolski otroci, saj v povprečju zbolijo kar šestkrat letno. Povprečen odrasel človek pa zboli enkrat do trikrat letno.

Znaki in Simptomi

Oseba, ki je zbolela za prehladom bo občutila splošno utrujenost, vročino, glavobol in zamašenost zgornjih dihalnih poti. V začetku prehlada je običajno vodéno izločanje iz nosu in kihanje, temu pa sledi izločanje goste sluzi, belih krvnih celic in mrtvih mikroorganizmov. Pri prehladu je lahko vneto tudi grlo, ki je rdeče, boleče in precej suho. Praskanje v grlu, bolečine v mišicah, smrkavost, kašljanje in posledična nespečnost so značilni znaki prehlada. Običajni prehlad traja od 4 do 10 dni, v hujših primerih pa lahko pripelje do bronhitisa ali vnetja sinusov, ki se zdravi dalj časa.

Vzroki

Virusom, ki povzročajo prehlad smo vsi nenehno izpostavljeni, vseeno pa večina ljudi za prehladom zboli enkrat do dvakrat letno. To nam pove, da glavni dejavnik za razvoj prehlada tiči v zmanjšani imunski odpornosti, ki prepreči telesu, da bi se ubranilo običajnih in vsakdanjih virusov.

Dieta in ukrepi, ki pripomorejo k lajšanju prehlada

Med prehladom moramo zaužiti veliko tekočine. To preprečuje suhost respiratornega traka in pomaga pri premagovanju virusa. Prav tako uživanje tekočine pomaga izboljšati funkcijo belih krvnih celic. Zelo pomembno pa je kaj pijemo. Pitje koncentriranih pijač, ki vsebujejo veliko sladkorjev (na primer glukoze, fruktoze, saharoze, medu ali koncentriranih sadnih sokov) znatno zmanjša zmožnost belih krvnih celic, da se borijo in pobijejo mikroorganizme, ki napadajo naše telo. Če se vseeno odločimo piti sadne sokove, jih moramo prej razredčiti z obilo vode.

Dobro je vedeti tudi kako si lahko odmašimo zamašen nos brez uporabe lekarniških zdravil. Četrtino žličke soli raztopimo v decilitru toplo vode in si mešanico vbrizgamo v nos. To nam bo sprostilo dihalno pot. Preprosto mešanico soli in vode imenujemo fiziološka raztopina.

Priporočljivo je, da tekom prehlada zrak v sobi ovlažimo. Zelišča, kot so žajbelj, evkaliptus, timijan, rožmarin ali zimzelen, dihanje še posebno olajšajo. Stresemo jih v lonec vrele vode, pustimo stati 15 minut, nato pa vdihavamo zdravilno paro. Za vdihavanje je priporočljivo tudi evkaliptovo olje ali olje iz smrekovih vršičkov.

Od hrane se pri prehladu najbolje odreže kokošja juha. Nedavne raziskave so pokazale, da kokošja juha pomaga pri sproščanju sluzi, ki maši nos. Je dobro zdravilo za navadni prehlad, da pa bo še učinkovitejša ji lahko dodamo sibirski ginseng. Zamašena dihala in nadležni kašelj blažita čebula in česen, zato ju je priporočljivo dodajati v jedi, ki jih zauživamo v času prehlada.

Ljudje, ki velikokrat zbolijo za prehladom imajo po navadi oslabljen imunski sistem. Posebno pomembno je, da ga okrepimo na naravni način. Zagotoviti si je potrebno dovolj spanja, zmerne telesne aktivnosti in zdrave hrane. Hrana mora vsebovati veliko antioksidantov. Priporočljiva je temna zelenjava, sadje, jetra, oreščki, agrumi, žitni kalčki, brokoli, fižol, zelje, jajca in jagode. Prehrana mora biti uravnotežena in raznolika.

Da bomo prej premagali prehlad je prav tako pomembno, da ga začnemo zdraviti ob prvih znakih in začnemo takoj počivati. Ko se bolezen razvije v polnosti bo za zdravljenje potrebno več časa, če predhodno telesu nismo namenili počitka in časa za regeneracijo.

Prehranski dodatki, ki pripomorejo pri premagovanju prehlada

Ko se nam razvije prehlad imamo kar nekaj možnosti kako spodbuditi hitrejše okrevanje. Če začnemo dovolj zgodaj, se prehlada lahko hitro otresemo; če pa se nam je prehladno obolenje že bolj razvilo bomo vseeno potrebovali nekaj dni, da bomo spet popolnoma zdravi. V večini primerov pri prehladu ob uporabi naravnih substanc ne moremo pričakovati takojšnega olajšanja simptomov. V nasprotju z zdravili, ki jih imamo pri prehladu na voljo v lekarni naravna sredstva namreč ne potlačijo in ne preprečijo simptomov, temveč pomagajo telesu pri borbi s prehladom. Iz tega razloga se lahko simptomi prehlada najprej celo poslabšajo, vendar pa je to bolj zdrav način premagovanja bolezni, ki podpre naše telo in mu sledi pri naravnih mehanizmih spopadanja z boleznijo. Zdravljenje z naravnimi substancami pa je običajno hitrejše, kot če si skušamo pomagati z uporabo farmacevtskih zdravil.

Vitamini in minerali

Vitamin C

Vitamin C je izjemno zdravilo za navadni prehlad. Zmanjša resnost običajnega prehlada ter skrajša bolezenske znake bolezni. Vitamin C je pri prehladu najverjetneje učinkovit zaradi svojih antioksidativnih lastnosti. Ko pride do okužbe se v telesu namreč sprošča veliko oksidativnih snovi, ki so za druge celice toksične. Aktivacija teh snovi spodbuja uporabo vitamina C v telesu, zaradi česar ga moramo nadomestiti. Visoke koncentracije tega vitamina varujejo pred škodljivimi učinki sproščenih toksinov.

Vitamin A

Vitamin A znižuje tveganje, da bi zboleli za hudimi okužbami dihal. Nekatere raziskave so pokazale, da dodatki vitamina A zmanjšajo smrtnost zaradi bolezni dihal za 70%. Pri hudem prehladu ali infekciji dihal povečajte tudi uživanje hrane, ki vsebuje beta – karotene, ki jih telo po potrebi spreminja v vitamin A. S samim dodajanjem vitamina A pa je potrebno biti pazljiv, saj so visoki odmerki lahko toksični in niso priporočljivi.

Cink

Cink pospešuje imunski sistem. V eni izmed raziskav so ugotovili, da cink preprečuje, da bi se virusi, ki so povzročitelji prehlada razmnožili. Prav tako z dodajanjem cinka poskrbimo, da prehlad hitreje prebolimo.

Zelišča

Ameriški slamnik

Ameriško zelišče, ki ga pridobivajo iz listov in korenin ameriškega slamnika je vedno bolj priljubljeno. Če ga začnemo jemati ob prvih znakih prehlada, učinkuje protivnetno in zavira okužbo ter s tem blaži znake prehlada. Standardni ekstrakt korenine ameriškega slamnika opazno zmanjšuje znake in čas prehlada in gripi podobnih okužb.

Bezgove jagode

Bezgove jagode spodbujajo imunski sistem in odganjajo prehlad.

Brestovo lubje

Brestovo lubje odlično blaži kašelj in iz telesa sprošča odvečno sluz, ki nastaja pri prehladu. Priporočljivo ga je zauživati v obliki čaja ali v tabletah, če so nam dostopne.

Janež

To začimbo se kot zdravilo uporablja že tisoče let. Ima vsestranske zdravilne učinke, pomaga tudi pri sproščanju sluzi in lajša kašelj in prehladna obolenja. 

Kafra, mentol in evkaliptovo olje

Izvlečki iz teh rastlin odlično pomagajo zoper zamašen nos.

Kapsaicin

Kapsaicin je mogoče dobiti v obliki kapsul. Ta snov vsebuje ogromno vitamina C in na ta način pripomore k zdravljenju prehlada.

Koprive

Koprive so znano ljudsko zdravilo za seneni nahod in druge alergije. Lajša vnetja od alergijskih reakcij in čisti zamašene dihalne pot v nosu in prsih. Priporočljiv je koprivin čaj, koprive pa si lahko pripravimo in pojemo kot špinačo. Pomembno pa je vedeti, da kopriv ne smete uživati v nosečnosti ali če imate kakršno koli bolezen ledvic.

Lubje mirte

Vroč čaj iz zmletega lubja je potrebno začeti piti ob prvih znamenjih prehlada, kašlja ali gripe. Spodbuja tudi znojenje, ki je tekom okužbe z virusom prehlada priporočljivo in skrajša čas prebolevanja bolezni.

Pečatnik

To zelišče so uporabljali Indijanci in z njim zdravili okužbe. Priporočljivo je grgranje pečatnikovega čaja.

Poprova meta

Poprova meta je že od antičnih časov uporabljena kot zdravilo pri slabi prebavi in trebušnih krčih. Pomagala pa naj bi tudi pri zdravljenju prehladov, mrzlic in glavobola. Ko imamo prehlad je zato priporočljivo spiti več skodelic čaja poprove mete na dan.

Sibirski ginseng

To zelišče ima zdravilne učinke za mnogokatero bolezen. Njegove zdravilne lastnosti pomagajo pri zdravljenju bronhitisa in kroničnih pljučnih bolezni ter za zdravljenje prehladov in okužb.

Šipek

Šipek je izredno dober vir vitamina C. Iz tega razloga je zelo priporočljivo, da ga med prehladom uživamo v čaju.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Ameriki slamnik: eden do trije odmerki po 500 mg / dan

Beta – karoten: tri do štiri dni jemljite 25000  – 50000 IE / dan

Bezgove jagode: ena ali dve 500 mg kapsuli / dan

Cink: 15 mg / dan

Kapsaicin: 1 kapsula 3krat / dan

Sibirski ginseng: 1 kapsula/ dan

Vitamin A:  800 – 1500 mcg / dan

Vitamin C: štiri 500 mg kapsule / dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

ANKSIOZNOST (TESNOBNOST) IN STRES

Anksioznost ali tesnobnost je neprijetno čustveno stanje, ki se lahko kaže kot manjši nemir oziroma bojazen ali kot zelo močan strah – panika. Tesnoba se razlikuje od strahu, pri katerem gre za razumski odziv na dejansko nevarnost. Običajno pri tesnobi namreč manjka jasen in realen vzrok, ki bi lahko pojasnil naše slabo počutje. Določena mera tesnobe, ki se pri človeku pojavi od časa do časa je povsem normalna in spremlja duševno povsem zdrave ljudi. Problemi se pojavijo, ko je doživljanje tesnobe zelo hudo, povsem izven našega nadzora in nam začne vplivati na kakovost življenja.

Tesnoba je eden najpogostejših zdravstvenih problemov v zahodnem svetu. Po mnenju nekaterih raziskav in mnenj je kar dve tretjini obiskov pri zdravniku povezanih z boleznimi, ki so posledica stresa in tesnobe. Duševnost in telo sta resnično nerazdružljiva in dogajanje v glavi bistveno vpliva na dogajanje po vsem telesu.

Znaki in Simptomi

Tesnobo spremljajo različni simptomi. Najbolj pogost med njimi je pritisk, ki ga čutimo v prsih kot stiskanje, srčne palpitacije (močnejše in hitrejše utripanje srca), občutek zbadanja v prsih ter nezmožnost, da vdihnemo dovolj zraka kot bi želeli. Hudo tesnobo spremlja glasno sopenje, plitko dihanje ali hiperventilacija (prehitro in pregloboko dihanje).  Ko smo tesnobni se hitro pojavi napetost in zategnjenost v hrbtnih in vratnih mišicah ter v ramenih. To običajno pripelje do glavobolov, bolečin v hrbtu in mišičnih krčev. Prav tako je značilno, da se ob doživljanju tesnobe prekomerno potimo, osušijo se nam usta, lahko začutimo vrtoglavico, trpimo za prebavnimi motnjami in moramo pogosto urinirati ali odvajati blato.

Osebe, ki trpijo za tesnobo imajo večino časa občutek, da se bo zgodilo nekaj hudega in slabega. Mnogokrat jih skrbi, da imajo kakšno kronično  ali nevarno bolezen, saj spremljajoči simptomi tesnobe, ki vplivajo na celotno telo lahko spominjajo na marsikatero drugo bolezensko stanje. Osebe, ki so tesnobne in se nikakor ne morejo sprostiti imajo pogostokrat tudi motnje spanja – ne morejo zaspati ali pa je spanje plitvo in se tekom noči pogostokrat prebujajo.

Vzroki

Tesnoba je lahko posledica psiholoških ali fizičnih dejavnikov. Izhaja lahko iz čustvenih, prirojenih ali hormonskih težav, v večini pa jo povzroči stres. Tesnoba in stres sta tako močno povezani, da ju obravnavamo skupaj. Ko smo nenehno izpostavljeni stresu (na primer strahu ali neprijetnostim) naše telo doživlja prave in merljive telesne spremembe. Stres je pravzaprav beseda, ki opisuje dogajanja, ko smo povrženi hudemu, strašljivemu, neprijetnemu ali tesnobo zbujajočem položaju. Takrat prevzame pobudo v našem telesu avtonomno živčevje, ki uravnava bitje srca in odziv na stres. Nadledvične žleze pričnejo sproščati stresne hormone, ki spodbudijo telo k delovanje. Poveča se krvni tlak, srce hitreje črpa, kri se usmerja iz trebušnega predela proti nogam, razširijo se zenice. Postanemo napeti in pripravljeni na delovanje. Ta odziv telesa bi nam prišel še kako prav, če bi morali bežati pred roparji, zvermi ali loviti za preživetje, v sodobnem svetu pa nas napadajo povsem drugačne zahteve sodobnega življenja: težave doma, prezahtevno delo, plačilo računov, nenehni opravki in hitenje. Težava nastane, ker naše telo ne loči med eno ali drugo vrsta stresa, naši stresni hormoni se ne porabijo v trenutku, kot bi se v prazgodovini; temveč nastaja kronična psihofizična napetost, ki se je ne moremo otresti. Na življenjsko pomembnih organih in sistemih zato nastaja škoda. Stres izjemno škodljivo vpliva na telo ter vodi do milejše ali hude anksioznosti oziroma tesnobe.

Tesnobo poleg stresa pa lahko povzroči tudi nekaj tako vsakdanjega kot je kofein. Tesnoba je lahko prav tako posledica povišane mlečne kisline v krvi. Mlečna kislina je končni produkt razgradnje krvnega sladkorja (glukoze), ko v telesu primanjkuje kisika.

Pomembno je torej vedeti, da poleg stresnih dejavnikov na razvoj tesnobe lahko vplivajo tudi zunanji ali povsem telesni faktorji.

Dieta in življenjski slog

Na tesnobo, ki nastane zaradi povišane vrednosti mlečne kisline v krvi vpliva več dejavnikov. To so kofein, sladkor, pomanjkanje B vitamina, pomanjkanje kalcija in magnezija, alergije na hrano in alkohol.

Preprosti ukrepi, kot so izogibanje kofeinu, sladkorju, alkoholu in hrani, na katero smo alergični ter hkratno dodajanje vitaminov B, kalcija in magnezija nam lahko močno pomaga pri zmanjševanju tesnobe. Že sama odpoved kofeinu pogosto prinese občutne rezultate.

Za osebe, ki trpijo za tesnobo je ključno tudi, da zmanjšajo stresne dejavnike v življenju in da se naučijo vaj za sprostitev in različnih sprostitvenih tehnik. Nekatere najbolj popularne metode za blaženje stresa so meditacija, molitev, avtogeni trening, vodeno sproščanje ob glasbi. Običajno priporočilo je, da si na dan vzamemo vsaj 5 minut, ki so namenjene izvajanju sprostitvenih tehnik. Ko osvojimo določeno tehniko sproščanja je doseganje notranjega miru, ki ga je spočetka težko doseči, vedno lažje. 

Prehranski dodatki, ki pomagajo blažiti tesnobo

Za blaženje tesnobe so pogosto predpisani različni antidepresivi ali sedativi (zdravila, ki pomirjajo). Prenehanje jemanja teh zdravil mora vedno potekati postopoma in pod zdravniškim nadzorom. Smiselno pa je, da pred zdravili, ki nam jih predpiše zdravnik poskušamo z naravnejšim pristopom pri zdravljenju tesnobe ali pa naravna sredstva jemljemo hkratno s konvencionalnimi zdravili. To nam pomaga vzpostaviti telesno ravnovesje, ki je bilo prej porušeno, kar je tudi pripomoglo k razvoju tesnobe (na primer pomanjkanje vitaminov in mineralov).

Vitamini in minerali

B vitamini

B vitamini so naravno zdravilo proti tesnobi in stresu. Ljudje, ki imajo malo vitaminov B, pogosto kažejo znamenja depresije, zbeganosti, izgube spomina in druge znake hude tesnobe.

Kalcij in magnezij

Ko smo pod stresom in tesnobni se nam zviša krvni tlak. Ta minerala znižujeta krvni tlak, zaradi česar telo lažje prenaša škodljive učinke stresa.

Naravni hormoni

Melatonin

Melatonin je hormon, ki ga izloča češarika, žleza v možganih. Uravnava ciklus spanja in budnosti in je močan zaviralec stresa. Uravnava negativne ravni stresnih hormonov, njihovo raven namreč zniža na običajni nivo. Melatonin prav tako pomaga pri nespečnosti, ki se pojavi zaradi tesnobe.

Zelišča

Ginko biloba

Rastlina izboljšuje krvni obtok v možganih in je lahko učinkovita pri dvigovanju razpoloženja ob depresiji.

Kava kava

Kava kava je zelišče, ki ga uporabljajo za zdravljenje tesnobe, nemira in nespečnosti. Je naravno pomirjevalo in pripomore k dobremu počutju.

Kamilice

Kamilice imajo prijeten in pomirjevalni učinek. Čaj pred spanjem nam pomaga tudi zaspati.

Sibirski Ginseng

Ženšen telesu pomaga premagovati kakršen koli stres. Kadar je krvni tlak previsok ga zniža in če je koncentracija krvnega sladkorja prenizka, jo ženšen spodbudi na normalno raven.

Šentjanževka

Šentjanževko imenujejo tudi naravni antidepresiv, saj je tako učinkovita pri blaženju stresa, tesnobe in depresije. Nekateri raziskovalci ugotavljajo, da je njena učinkovitost enaka kot pri zdravilih, ki nam jih lahko predpiše zdravnik.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

B vitamini: 2krat dnevno po 50 mg / dan

Ginko biloga: 60 mg kapsula do 3krat /dan

Kalcij: 500 – 1000 mg / dan

Kava kava: 1 kapsula do 3krat / dan

Magnezij: 250 – 500 mg / dan

Melatonin: 1 mg pred spanjem

Sibirski ženšen: 1 kapsula / dan

Šentjanževka: 1 kapsula 3krat / dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

ANGINA PEKTORIS

Angina pektoris je bolezen, ki nastane zaradi nezadostne preskrbljenosti s količino kisika v srčni mišici. To povzroči stiskanje ali občutek teže v prsih. Angina pektoris je pogosto znanilec srčnega infarkta. Telesni napor in stres povečajo potrebe srca po kisiku, zaradi česar je to mnogokrat sprožilec bolezni.

Znaki in Simptomi

Značilni simptomi so občutki stiskanja, tičanja, tesnobe, pritiska in teže za prsnico. Pogosto je spremljevalec angine pektoris tudi visok krvni pritisk. Običajno simptomi sledijo takoj po naporu (psihičnem ali fizičnem). Sprožilci angine pektoris so prav tako lahko čustvena napetost, mrzlo vreme ali večji obroki. Bolečina, ki nastane kot posledica angine pektoris lahko seva tudi v levo ramo oziroma lopatico, levo roko ali čeljust. Bolečina običajno traja od ene do dvajset minut.

Vzroki

Angina pektoris je skoraj vedno posledica asteroskleroze – kopičenja holesterolnih oblog, ki postopoma zožijo krvne žile (koronarne arterije) ter zaprejo pot oskrbovanja srca s krvjo in kisikom. Posledica takšne zapore se kaže v zmanjšani oskrbi srčnega tkiva s kisikom. Ko je pritok kisika do srčne mišice znatno zmanjšan ali ko se pojavi povečana potreba srca po kisiku, nastane angina pektoris. Angina pektoris lahko nastane tudi kot posledica hipoglikemije (nizkega krvnega sladkorja).

Obstaja pa tudi druga, redkejša vrste angine – Prinzmetalova angina pektoris. Vzroki zanjo niso holesterolne obloge koronarnih arterij, temveč krč koronarne arterije. Simptomi te oblike angine se običajno pojavijo v mirovanju ali nenadno čez dan ali noč. Bolj pogosta je pri ženskah, ki so stare pod 50 let. Najobičajnejše se ta angina zelo dobro odzove na dodaten vnos magnezija v telo.

Ker so vzrok za angino zožene arterije, je najbolje, da arterije razširimo ali pa, da srčni kirurg očisti arterijo. Zoženo oziroma zamašeno arterijo je možno premostiti tudi s pomočjo obvoda (bypass).

Ukrepi za zdravo življenje bolnikov

Napade angine pektoris poskušamo obvladovati z nekaj splošnimi ukrepi in pa z uporabo zdravil ter prehranskih dodatkov. Kadilci morajo obvezno opustiti kajenje, saj to pospešuje razvoj asteroskleroze. Nikotin oži srčne žile, zvišuje krvni tlak in pospešuje srčni utrip. Osebe morajo vzdrževati normalno telesno težo, saj debelost povišuje tveganje za napade angine pektoris. Priporočljiva pa je tudi zmerna telesna aktivnost, ki naj bo takšna, da kljub obremenitvi ne sproži napada bolezni. Z dieto je potrebno zmanjšati vnos maščob, če preiskava krvi pokaže, da so te previsoke. V primeru, da ima oseba še sladkorno bolezen ali visok krvni tlak je nujno zdravljenje tudi teh bolezni, saj dodatno škodljivo vplivajo na razvoj angine pektoris. Bolniki potrebujejo tudi urejen ritem dela in počitka; v hladnih vremenskih razmerah pa se morajo zelo toplo obleči, saj je hlad velika obremenitev za srce.

Prehranski dodatki

Angina pektoris je resna bolezen, ki zahteva skrbno zdravljenje in spremljanje. V najhujših primerih, včasih pa tudi v začetni fazi blažje do zmerne oblike angine pektoris, so nujno potrebna zdravila. Naravna zdravila so na mestu pri zelo blagih primerih angine pektoris in le kot dodatno – torej ne samostojno – podporno zdravljenje pri težjih oblikah bolezni. Čez čas in ob pogoju, da se oseba dobro odziva na dodatke je možno bolezensko stanje nadzorovati brez konvencionalnih zdravil.

 
Vitamini, minerali in antioksidanti

Magnezij

Pomanjkanje magnezija lahko povzroči krče v koronarnih arterijah. Pri ljudeh, ki so doživeli nepričakovan srčni napad se pogosto ugotovi, da so imeli precejšnje pomanjkanje magnezija. Magnezij pomaga razširiti koronarne arterije, preprečevati nastanek krvnih strdkov in normalizirati srčni utrip.

Drugi dodatki

Arginin

Arginin je aminokislina, za katero se je izkazalo, da je koristna pri več srčno žilnih boleznih, vključno z angino pektoris. Tako koristna je zato, ker zvišuje nivo ogljikovega oksida, s čimer izboljšuje pretok krvi in zmanjšuje nastajanje krvnih strdkov. Izboljšanje, ki sledi dodajanju arginina je precej veliko. V eni izmed študij se je izkazalo, da arginin še posebno pomaga pri telesni vzdržljivosti, ki je sicer zaradi angine pektoris zelo zmanjšana.

Karnitin

Karnitin je vitaminom podobna sestavina, ki srcu pomaga porabiti kisik bolj učinkovito. Pomaga pri prenosu in razgradnji maščobnih kislin v celicah.
  

Koencim Q – 10

Koencim Q – 10 pomaga pri preprečevanju kopičenja maščobnih kislin in igra pomembno vlogo pri proizvodnji energije v celicah. Več manjših študij je pokazalo, da je koencim Q – 10 učinkovit in varen dodatek pri uravnavanju angine pektoris.

Pantetin

Pantetin je derivat pantotenske kisline – vitamina B5, ki je glavna komponenta koencima A. Ima pomembno vlogo pri presnovi aminokislin, ogljikovih hidratov in maščob ter je pomemben za sintezo večjega števila snovi. Za bolnike z angino pektoris je pomemben, ker nivo pantetina upade, ko je oskrba srca s kisikom nizka. Preprečuje bolezni srca in ožilja.

Zelišča

Glog

Glog je grm, ki je tako učinkovit pri boleznih srca, da ga nekateri imenujejo tudi srčni tonik. Je dobro naravno zdravilo pri zdravljenju angine in odpovedovanju srca, ki nastane zaradi mašenja koronarnih arterij. Izboljšuje pretok krvi v srcu. Študije so pokazale, da glogov izvleček pomaga preprečevati napade angine pektoris in znižuje krvni pritisk. Pri zauživanju glogovih izvlečkov se je najbolje držati navodil za uporabo na embalaži izdelka.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Arginin: 6 g / dan

Karnitin: do 2 g / dan

Koencim Q – 10: do 100 mg / dan

Magnezij: do 250 mg / dan

Pantetin: 900 mg / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

ANEMIJA ALI SLABOKRVNOST

Anemija ali slabokrvnost je bolezen, pri kateri sta znižani koncentracija rdečih krvničk in / ali koncentracija hemoglobina v krvi. Nastane zaradi krvavitve, pomanjkljivega nastajanja ali povečane razgradnje rdečih krvničk oziroma kombinacije teh pojavov. Nastane lahko tudi zaradi motene absorpcije železa iz prebavil ali povečane potrebe po železu, na primer med nosečnostjo.

Primarna funkcija rdečih krvničk je prenos kisika iz pljuč v ostala telesna tkiva. Kisik mora nadomestiti ogljikov dioksid.

Simptom slabokrvnosti je neizmerna utrujenost in je posledica pomanjkanja kisika v telesu in posledičnega kopičenja ogljikovega dioksida.

Slabokrvnost je najpogostejša prehranska bolezen na svetu, za katero so še posebno dovzetne ženske.

Znaki in Simptomi

Slabokrvnost lahko vodi do bledice, šibkosti in hitre utrujenosti. Značilne za slabokrvnost so tudi težave z zbranostjo in nenehna prezeblost. Vse to je posledica, ko celice ne dobijo dovolj kisika. Krvne laboratorijske preiskave lahko pokažejo nizek volumen krvi, nizek nivo rdečih krvničk in nepravilno velikost ali obliko rdečih krvničk.

Vzrok

Vzrok anemije je lahko velika količina izgube krvi, pretirane razgradnje rdečih krvničk zaradi njihove nepravilne oblike; najbolj običajno pa je slabokrvnost posledica prehranskega pomanjkanja. Slabokrvnost se lahko pojavi zaradi pomanjkanja različnih vitaminov in mineralov, vendar pa je običajno vzrok pomanjkanje železa, vitamina B₁₂ ali folne kisline.

Dieta

V primeru slabokrvnosti so izjemno priporočljiva telečja jetra. Ta so namreč bogata z železom in z B vitamini. Najboljši viri organskega železa, ki se najlažje vsrka so tudi pusto meso in perutnina, ostrige, druge školjke in jajčni rumenjak. Neorgansko železo, ki se vsrka nekoliko težje, dobimo iz zelenolistne in temnordeče zelenjave. Zelenolistna zelenjava vsebuje železo, folno kislino in tudi naravni maščobno topni klorofil. Molekula klorofila je v enem delu namreč podobna molekuli hemoglobina. Klorofil, ki se topi v maščobi (ne pa v vodi) se zelo učinkovito vsrka v prebavilih. V prehrano je zato priporočljivo dodajati morske alge, špinačo in blitvo; pa tudi rdečo peso, rdečo artičoko, rdeče zelje, fižol in suho sadje. Veliko železa prispevajo tudi šipek, vodna kreša, korenina rumene kislice, peteršilj in preslica. Eno izmed najbolj priporočljivih živil pa je še kvinoja. Ta je bogata z vsemi bistvenimi aminokislinami, ki sestavljajo popolne proteine, ki jih sicer dobimo le v rdečem mesu, jajcih in mlečnih izdelkih.

Prehranski dodatki

Režim zdravljenja slabokrvnosti je relativno preprost – v telo moramo vnesti tista hranila, ki so v pomanjkanju. Dodajamo železo, da nadomestimo pomanjkanje železa v krvi in dodajamo folno kislino in vitamin B₁₂, da nadomestimo njuno pomanjkanje. Folna kislina in vitamin B₁₂ sta bistvena pri nastajanju rdečih krvničk, ki vsebujejo hemoglobin.

Slabokrvnost se da povsem preprečiti s pravilno prehrano in dodatki

Vitamini in minerali

Folna kislina

Gre za vitamin skupine B, ki je posebno pomemben v nosečnosti, saj preprečuje prirojene napake. Bistven je tudi za nastajanje rdečih krvničk in tako preprečuje slabokrvnost. Folno kislino dobimo v zelenolistni zelenjavi, dodatno pa tudi v tabletah in kapsulah.

Vitamin B₁₂

Ljudem nad 50. letom starosti pogosto primanjkuje tega vitamina. Pomanjkanje vitamina B₁₂ povzroči klasične znake anemije: hudo utrujenost, duševno zmedenost in težave z zbranostjo. Poznamo perniciozno anemijo, ki je kronična bolezen starejših. Pri tej bolezni v želodcu ne nastaja encim, ki je potreben za absorpcijo vitamina B₁₂, ki je nujen za nastajanje zrelih rdečih krvničk.

Vitamin B₁₂ dobimo predvsem iz živil živalskega izvora, zato vegetarijancem vseh starosti grozi slabokrvnost, še posebno dovzetni za pomanjkanje tega vitamina pa so vegani, ki se odrekajo vsej hrani živalskega izvora. Tudi mlečni izdelki in jajca so namreč vir vitamina B₁₂.

Vitamin C

Vitamin C je priporočljiv, ker poveča vsrkanje neorganskega železa, ki se težje absorbira za kar 85%. Te vrste železa najdemo predvsem v zelenjavi, sadju in žitih. Dodaten vnos vitamina C torej poveča učinek železa, ki ga naravno dobivamo iz vsakdanje prehrane.

Železo

Ljudje, ki se izogibajo mesnim izdelkom, posebno rdečemu mesu in jetrom posledično zmanjšujejo tudi vnos železa. V tem primeru je železo skoraj vedno potrebno dodajati. Dodajanje železa je nujno tudi pri ženskah, ki imajo močne menstruacije. Na ta način se preprečuje slabokrvnost. 

Zelišča

Drobnjak

Drobnjak je bogat tako z vitaminom C kot železom, kar je odlična kombinacija, saj vitamin C olajša absorpcijo železa. Lahko ga jemo svežega, kar je še posebno priporočljivo.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Folna kislina: 400 mg / dan

Vitamin B₁₂: 800 – 1000 mg / dan

Vitamin C: dvakrat po 500 mg / dan

Železo: 500 – 100 mg / dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

ARTRITIS

Artritis je vnetje sklepov in je ena najpogostejših bolezni na svetu. Poznamo več kot 100 vrst artritisa, najpogostejše pa so tri oblike: osteoartritis, revmatoidni artritis in putika. Pristop k zdravljenju putike je drugačen kot pri drugih vrstah artritisa, zato jo bomo obravnavali posamezno.

Tako osteoartritis kot revmatoidni artritis sta kronični obolenji. Pri osteoartritisu se obrabi hrustanec, kar povzroči, da se sklepne kosti drgnejo druga ob drugo. Najpogosteje prizadene kolke, zapestne sklepe in sklepe prstov, križa, vratu in kolen. Običajno se pojavi od 40. leta starosti dalje, enako verjetno pri moških in ženskah. Je drugi najpogostejši razlog za invalidnost v Sloveniji.

Revmatoidni artritis pa je avtoimuna bolezen, kjer telo napada samo sebe oziroma obloge sklepov. Nastane vnetje, ki lahko vodi do trajne poškodbe sklepov. Bolezen se običajno razvije med 30. in 50. letom starosti, vendar se lahko pojavi kadarkoli tekom življenja. Ženske zbolevajo kar trikrat pogosteje kot moški. Za revmatoidnim artritisom trpi približno 1% svetovnega prebivalstva, ocenjuje pa se, da je v Sloveniji približno 20.000 bolnikov.

Znaki in Simptomi

Značilnosti osteoartritisa so bolečine v sklepih, togost in nezmožnost premikanja prizadetega sklepa. Bolečine pogosto ne izginejo niti med spanjem. Bolezenski znaki vključujejo značilno jutranjo otrplost, ki se pol ure po vstajanju omili ter otekanje sklepov (predvsem na prstih).

Revmatoidni artritis se velikokrat pojavi na več sklepih naenkrat, vnetje sklepov pa se čuti kot bolečina, zatekanje in okorelost. Napreduje v treh fazah. Najprej se pojavi otekanje sklepov, ki povzroča bolečino, togost, rdečino in občutek toplote ter nabreklost okoli prizadetega sklepa. V drugi fazi bolezni se sklep še odebeli, v zadnji pa prizadeti sklep prične sproščati encime, ki razgradijo kost in hrustanec. To povzroči, da prizadeti sklep izgubi obliko, kar privede do še več bolečine, onemogoči pa se tudi gibljivost sklepa. Revmatoidni artritis je sistemska bolezen, kar pomeni, da prizadene celo telo. Zato med simptome bolezni spada tudi splošno slabo počutje, utrujenost, šibkost, vročina, pordele in vnete oči, suha usta in oči ter izguba apetita. Zaradi kroničnega slabega počutja je med bolniki pogosta tudi depresija. V napredujoči fazi bolezni se pod kožo pojavijo bulice.

Tako osteoartritis kot revmatoidni artritis močno znižujeta kakovost življenja. Kakovost posebno upade pri slednjem, saj bolniki zaradi bolečine hitro opustijo svoje dejavnosti. Zaradi poškodbe sklepov ljudje postanejo manj gibljivi, ne zmorejo več delati, potrebne pa so lahko tudi operacije, ki odpravijo vsaj nekaj škode na sklepih.

Vzroki

Vzroki osteoartritisa niso povsem znani in jasni, vendar nekateri dejavniki povečajo tveganje za razvoj bolezni. Ti dejavniki so bolezenska zgodovina v družini, prevelika telesna teža, poškodbe sklepov, premalo fizične aktivnosti, poškodbe živcev, starost in pretirana obremenitev enih in istih sklepov.

Tudi za revmatoidni artritis strokovnjaki niso prepričani, zakaj telo začne napadati lastne sklepe. Pri nekaterih ljudeh z diagnozo revmatoidnega artritisa je moč najti visoke nivoje protiteles, ki jih imenujemo revmatoidni faktor. Ta bi znal biti povzročitelj motnje v telesnem delovanju. Vendar pa nimajo vsi bolniki visokega revmatoidnega faktorja in tudi vsi, ki imajo ta faktor zelo visok niso zboleli za revmatoidnim artritisom. Povečano tveganje za obolevnost predstavlja ženski spol, ki je za bolezen bolj dovzeten in genetika. Obstajajo pa tudi strokovnjaki, ki menijo, da je revmatoidni artritis posledica okužbe.

Dieta

Ozdravitve pri artritisu ne moremo pričakovati, je pa bolezen mogoče lajšati s prehrano, zdravili, kremami za lokalno uporabo in telesno dejavnostjo.

Beluši, kurkuma, divji jam, kari in juka vsebujejo steroidom podobne snovi, ki utegnejo lajšati vnetja, ki so posledica artritisa. V prehrano je smiselno dodajati tudi propolis, saj tudi ta vsebuje snovi za lajšanje vnetij. Priporočljivo je redno grizljanje piščančjih kosti. Protein iz piščančjega hrustanca, ki ga je najti v piščančjih kosteh namreč dokazano lajša bolezenske znake revmatoidnega artritisa.

Bolniki naj s prehrano vnašajo v telo kar največ antioksidantov. Vitamin C najdemo v agrumih; priporočljivo pa je tudi uživanje grozdja, sliv, črnega ribeza, grenivk, marelic, ajde, češenj, robidnic, bučk, brokolija, zelja, peteršilja, korenja, kumar in  šipka. Vse našteto sadje in zelenjava namreč vsebuje veliko bioflavonoidov, ki so močan antioksidant. Prehrana mora  biti naravna, z velikim vnosom svežega sadja in zelenjave. Pri nekaterih bolnikih se je izkazalo, da razhudniki poslabšujejo bolezen; zato je krompir, paradižnik in jajčevec smiselno jesti le v manjših količinah. Prav tako so nekateri bolniki bolezenske znake olajšali z izključitvijo mlečnih izdelkov iz prehrane.

Poleg primerne prehrane morajo bolniki skrbeti še za ohranjanje gibčnosti. Telesne dejavnosti, kot so hoja, plavanje in telovadba so priporočljive. Izogibanje gibanju pri bolnikih pride spontano, zaradi bolečin, vendar to le še poslabšuje otrplost sklepov in bolečine. Z vadbo je potrebno pričeti počasi in biti vztrajen.

Prehranski dodatki, ki bodo pomirili boleče  sklepe:

Vitamini, minerali in antioksidanti

Baker

Baker pomaga pri ohranjanju zdravih kosti, krvnih žil in živcev ter spodbuja delovanje imunskega sistema. Baker v kombinaciji z drugimi protivnetnimi zdravili zmanjšuje bolezenske znake artritisa. Dobri viri bakra so fižol, oreščki ter telečja in goveja jetra. Baker pa naj se dodaja tudi z dodatki.

Vitamin C

Je najznamenitejši antioksidant in da najdemo v agrumih. Deluje protivnetno ter preprečuje škodo, ki bi jo utegnili na sklepih povzročiti prosti radikali.

Vitamin E

Vitamin E lajša bolečine in otrplost, ki je posledica artritisa. Ob vnosu vitamina E v obliki dodatkov so bolniki opazili zmanjšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti in zmanjšano potrebo po protibolečinskih tabletah.

Drugi dodatki

Glukozamin sulfat

Artritis poškoduje hrustanec, zato vsak hrustanec, ki ga lahko zaužijemo lajša bolezenske znake. Glukozamin sulfat je naravna sestavina hrustanca in učinkuje tako, da spodbuja obnavljanje hrustanca. Nima stranskih učinkov, dokazano pa prinaša dobre rezultate pri osteoartritisu.

Omega – 3

Maščobne kisline omega – 3 učinkujejo protivnetno in pomagajo pri zdravljenju artritisa.

Zelišča

Bromelain je znano sredstvo proti vnetjem, ki ga pridobivajo iz ananasa. Pri raziskavah se je izkazalo, da vnos bromelaina zmanjšuje potrebo po kortikosteroidih, ki jih pogosto predpisujejo za lajšanje artritisa, vendar imajo nemalo stranskih učinkov.

Evkaliptovo olje

Olje evkaliptov lajša artritične bolečine. Pospešuje krvni pretok in tako daje občutek toplote. Vtirati ga je potrebno v kožo.

Kapsaicin

Je učinkovina grmičaste tropske rastline. Kapsaicin je najučinkovitejši v kremi za lokalno uporabo. Mazati je potrebno boleče sklepe. Mogoče pa je kapsaicin dobiti tudi v obliki kapsul.

Lubje bele vrbe

Lubje bele vrbe vsebuje salicin, snov iz katere pridobivajo aspirin. Ima protivnetne učinke in ne draži želodca kot aspirin, saj vsebuje tanine, ki pomirjajo želodec.

Sibirski Ginseng

Znan je kot eno izmed najboljših zdravil proti stresu. Stres prizadene celo telo in je lahko velik dejavnik pri poslabšanju artritisa. Ženšen je tudi poln antioksidantov, ki utegnejo varovati pred artritičnimi poškodbami. Obstajajo teorije, da prosti radikali uničujejo celične opne, zaščitni ovoj celic, kar pripelje do artroznih sprememb. Z jemanjem antioksidantov naj bi preprečili poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali. Potrebno pa je vedeti, da ženšen deluje estrogensko, zato lahko pri ženskah pripelje do vaginalnih krvavitev. V tem primeru se je o jemanju ženšena obvezno posvetovati z zdravnikom. Ljudje z visokim krvnim tlakom ali nepravilnim srčnim utripom pa ženšena ne smejo uživati.

Svetlinovo olje

Svetlinovo olje vsebuje gama linolinsko kislino. To je maščobna kislina omega 6, ki lajša bolezenske znake artritisa.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Baker: 3 mg / dan

Bromelain: 500 mg tableta ali kapsula 2krat/ dan

Glukozamin sulfat: 500 mg / dan

Kapsaicin: 1 kapsula 3krat / dan

Lubje bele vrbe: 1 tableta na 3 do 4 ure – odvisno od bolečin

Maščobne kisline omega – 3: 3 kapsule po 1000 mg / dan

Sibirski ženšen: 1 kapsula do 2krat / dan

Svetlinovo olje: 1 kapsula 3krat / dan

Vitamin C: 60 – 180 mg / dan

Vitamin E: 10 – 30 mg / dan 

Viri:

Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Mitchell, D. ((2010), The Family Guide to Vitamins, Herbs, and Supplements (Healthy Home Library). Mass Market Paperblack.