Luskavica (Psoriaza)

Osnovno o luskavici

Luskavica, imenovana tudi psoriaza, je ena izmed zelo pogostih nenalezljivih kožnih bolezni. Pojavlja se najpogosteje v starosti od 15 do 30 let ter prizadene oba spola enako. Lahko se pojavi v katerikoli starosti, najredkeje pa jo zasledimo pri zelo malih otrocih in starostnikih.

Poznamo dve obliki poteka bolezni, akutno in kronično. Kronična luskavica se pogosto izrazi v področju komolcev in kolen, ima pri nekaterih osebah občasne akutne izbruhe, ko se stanje poslabša za nekaj časa. V akutnem poteku bolezni so prizadeta večja področja kože. Bolezen lahko poteka tudi le v kronični obliki, brez akutnih izbruhov.

Na svetu ima luskavico vsaj 1 do 4% ljudi, večja pojavnost bolezni je v deželah s hladnim in vlažnim podnebjem, manjša pa v deželah s toplim podnebjem. 16% obolelih ima pridruženo alergijo na gliadin oziroma protein gluten.

Znaki in simptomi

Simptomi luskavice so odebeljena, rdeča in srebrnkasta področja na koži, na katerih opazujemo luščeče se kožne luske. Koža izgleda razdražena, na njej pa vidimo tanke kožne luske, ki so sestavljene iz odmrlih kožnih celic. Včasih je lahko prisotna srbečica. Petnajst procentov obolelih za luskavico ima pridružene blage ali resnejše revmatološke težave.

Najbolj pogosto so prizadeti komolci oziroma kolena in področja, ki so zakrita z oblačili oziroma lasmi in so skrita pred soncem. To so na primer področja za ušesi, na prsnem košu in lasišču. Prav tako so lahko prizadeta področja kože pod pazduhami in genitalno področje.

Resnost znakov in simptomov se razlikuje od osebe do osebe in je lahko v povezavi z nekaterimi spremembami v telesu. Simptomi in znaki se lahko poslabšajo ob poškodbi kože (na primer vreznine, opekline, praske), spremembah letnih časov, ledvični bolezni, okužbah ter ob jemanju nekaterih zdravil za zdravljenje drugih zdravstvenih težav. Resnost bolezni je odvisna tudi od psihološkega stanja obolelega.

Vzroki

Bolezen je avtoimunskega izvora, se pravi, je posledica nepravilne prepoznave lastnih celic s strani imunskega sistema. Pojavi se, ko imunske celice T namesto mikrobov, pred katerimi nas ščitijo, napadejo lastne kožne celice. Proces je povezan z nepravilnim metabolizmom aminokislin, kar vodi do motnje v rasti ter obnavljanjem plasti kože.

Oboleli imajo v tridesetih procentih znano obolenje pri vsaj enem družinskem članu, dedovanje bolezni je tako dokaj pogosto. Kronična oblika luskavice je velikokrat povezana z globoko potlačenimi čustvi oziroma motnjami izražanja čustev.

Dieta

Pri luskavici gre torej za metabolno obolenje, zato je pred spremembami v prehrani dobro narediti dvotedensko čistilno kuro z zelenjavnimi oziroma sadnimi sokovi. V poštev pridejo korenčkov sok, sok rdeče pese, kumaric, grozdja. Sokovi stisnjeni iz citrusov niso priporočeni. Dnevno se priporoča klistir s toplo vodo, da se črevesje očisti. Po očiščevalni kuri s sokovi naj bi sprva uživali dieto, sestavljeno iz oreščkov, semen in žit, zelenjave ter sadja. Predvsem je dobro uživati veliko presne hrane,  veliko ekološko pridelanega sadja in zelenjave.

Za zajtrk naj bi se uživalo sveže sadje, kot so jabolka, grozdje, hruške, breskve, ananas, skupaj s sadjem pa zvrhana pest oreščkov ali nekaj jedilnih žlic presnih semen. Za kosilo se pripravi in pojé velika skleda zelene solate s kalčki. Za večerjo pa sledi zelenjava pripravljena nad paro in tortilje iz polnozrnate moke. Po nekajdnevni dieti po tem principu, se lahko v prehrano dodaja tudi druga živila. V kolikor je mogoče, naj bi iz prehrane popolnoma izključili vse maščobe živalskega izvora, če pa to ne gre, pa je dovoljeno kozje mleko, jogurt in domača skuta. Kravje mleko, maslo in jajca niso priporočljiva za uživanje, prav tako je potrebno iz prehrane izločiti procesirana živila, rafiniran sladkor, sladkarije, kavo, pravi čaj, alkohol. Slabih navad, kot je kajenje, se je potrebno odvaditi. Po štirih tednih se lahko čistilna kura s sokovi ponovi. Ob preobčutljivosti na gluten je potrebno poseči po dieti brez glutena.

Hrana, ki ni priporočljiva, saj pripomore k slabšanju simptomov in znakov luskavice

Kravje mleko in mlečni izdelki

Kravje mleko in mlečni izdelki iz kravjega mleka so dokazano škodljivi, saj pripomorejo k povečanju vnetja in alergičnih reakcij na koži. Predvsem naj bi se izogibali staranim sirom, mlečnemu sladoledu ter jogurtu.

Fermentirana živila

V to kategorijo spada alkohol, vložena zelenjava, kislo zelje, tofu, in živila ki vsebujejo veliko kvasovk.

Citrusi

Citruse je potrebno popolnoma izločiti iz prehrane, saj povzročajo akutne izbruhe luskavice na koži. Stanje kože se med akutnim napadom zelo poslabša in le s težavo se spet doseže mirno stanje. Najverjetneje so izbruhi povezani z vitaminom C, ki poveča imunski odgovor in zato poslabša stanje pri avtoimunskih obolenjih.

Soja

Soja vsebuje fitoestrogene, ki so podobni človeškim hormonom estrogenom. Prekomeren vnos teh snovi, lahko vodi do spodbuditve vnetja, saj so povečane vrednosti estrogenov povezane s povišanim sistemskim vnetnim odzivom.

Ocvrta hrana

Ob cvrtju se v hrani ustvarjajo nevarni glikotoksini, ki pripomorejo k prezgodnjemu staranju kože ter povzročajo kožna vnetja. Poleg teh lastnosti, ocvrta hrana škoduje še na druge načine, zato se je potrebno tako pripravljene hrane izogibati.

Arašidi in arašidovo maslo

Čeprav se pri obolenju priporoča uživanje oreščkov, pa obstaja povezava med arašidi in poslabšanjem simptomov. Ob uživanju teh oreščkov zato bodite pozorni na stanje vaše kože in se jih, ob morebitnem poslabšanju, raje izognite.

Gluten in žita

Predvsem tisti, ki imajo dokazano alergijo na gluten, morajo iz prehrane izločiti tovrstna živila. Gluten direktno vpliva na poslabšanje črevesne flore, kar lahko vodi do slabšega stanja kože. Zato je priporočljivo, da se tudi osebe brez dokazane alergije vsaj za nekaj čas odpovejo glutenu. Če simptomi zaradi tega niso izboljšani, se živila z glutenom lahko uživajo naprej.

Hrana, ki pomaga izboljšati simptome in znake luskavice

Folna kislina

Študije kažejo, da imajo osebe z luskavico pomanjkanje folne kisline ter včasih tudi drugih vitaminov iz skupine B. Dobro je poseči po zeleni listnati zelenjavi, ki vsebuje ogromno folne kisline, v primeru večjega pomanjkanja in še posebej v nosečnosti, pa poseči po prehranskih dodatkih z vitamini B kompleksa.

Lan

Lanena semena in laneno olje so bogat vir protivnetnih snovi, ki pomagajo pri obvladovanju vrste zdravstvenih težav. Med drugim pomagajo pomiriti tudi težave s kožo in dokazano izboljšajo stanje pri osebah, ki trpijo za psoriazo.

Omega 3 maščobne kisline

V Veliki Britaniji so opravili raziskavo, ki je pokazala, da se ob uživanju vsaj 160g omega 3 maščobnih kislin dnevno, izboljšajo simptomi in znaki pri luskavici.

Šparglji

Šparglji so zelo hranilna zelenjava, ki poleg tega vsebuje vrsto snovi, ki pripomorejo k izboljšanju stanja pri bolezni. Folna kislina, ki se nahaja v njih, skupaj z visoko vsebnostjo cinka poskrbi za izboljšanju izgleda kože na prizadetih mestih. Vsebujejo tudi veliko piridoksina, vitamina B6.

Špinača

Veliko oseb zaznava znatno izboljšanje simptomov po uživanju veliko sveže špinače. Špinačo lahko dodajamo v solato, ali pa si pripravimo solato le iz špinače. S prekuhavanjem ali drugačnim toplotnim obdelovanjem namreč izgubimo pomembne vitamine, ki jih potrebuje telo in s tem se tudi učinek zmanjša ali izniči. Skupaj z zmanjšanjem rdečih kožnih madežev, se pri rednem uživanju špinačnih solat zmanjša tudi srbečica.

Avokado

Znano je, da nanašanje avokadovega olja na kožo pomaga pri vrsti kožnih težav, tudi pri luskavici. Olje vsebuje ogromno antioksidantov in hranilnih snovi, ki kožo nahranijo in pomagajo pri obnovitvi globljih ter povrhnjih plasti kože. Primerno pa je tudi za uživanje, saj ga lahko uporabimo tako pri solatah kot pri ostalih jedeh.

Čičerika

Čičerika vsebuje velik delež beljakovin, ki pripomorejo k obnavljanju telesnih celic. Z rednim uživanjem čičerike, v obliki namazov ali priloge oziroma dodatkov k drugim jedem, poskrbimo za hitrejše obnavljanje kožnih celic.

Ribe

Losos, skuša in sardela, so ribe, ki naj bi se čim večkrat znašle na vašem krožniku. Poleg omega 3 maščobnih kislin vsebujejo vrsto drugih snovi, ki prinašajo zdravje vašemu telesu.

Drugi ukrepi, ki pomagajo pri luskavici

Omenili smo, da je šestnajst odstotkov oseb z luskavico preobčutljivih na gluten. Povezava med obema stanjema je zelo močna, zato je potrebno za optimalno prilagoditev prehrane, narediti teste preobčutljivosti na gluten. Napotnico za testiranje izda osebni zdravnik, teste pa opravljajo določene terciarne ustanove. V primeru dokazane preobčutljivosti je nujno iz prehrane izločiti vsa živila, ki vsebujejo gluten.

Pri zdravljenju luskavice je dobre rezultate pokazalo uživanje lecitina ter veliko vitaminov A in B6. Lecitin je tako dobro dodajati v obliki prehranskega dopolnila, saj ga s hrano ne dobimo dovolj. Priporoča se tudi velik vnos vitaminov E in drugih iz skupine B kompleksa.

Vroče kopeli s solmi naj bi pokazale odlične rezultate v primeru kožnih obolenj, kamor spada tudi luskavica. Učinke so pokazale predvsem soli z visoko vsebnostjo magnezijevega sulfata, ki naj bi jih dodajali kopeli trikrat tedensko. Ko se pokažejo pozitivni učinki, lahko kopel uporabljamo dvakrat tedensko in končno le enkrat tedensko. Kopeli z morsko soljo so tudi učinkovite. Pomembno je tudi, da kozmetika ter higienski pripomočki z vsebnostjo škodljivih snovi, čim prej romajo v smeti. Na kožo je že v primeru, da je koža zdrava, dobro nanašati le izdelke brez parabenov, parfumov in vrste konzervansov, kar pa je še posebej primerno razmišljati ob spremenjenem stanju kože.

Pri veliko obolelih opažajo izboljšanje simptomov na prizadetih delih kože po izpostavitvi le teh soncu. Zato se redno sončenje prizadetih delov kože priporoča. Oboleli naj bi se držali tudi priporočil zdravega načina življenja, kar pomeni redna zmerna telesna vadba, gibanje na svežem zraku ter izogibanje stresu.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Carper, Jean (1993) Food: Your Miracle Medicine. HarperCollins. pages 445-446

AKNE

Akne so pogosta bolezen kože, ki se pojavlja v dveh oblikah. Lahko gre za površinske akne (acne vulgaris) ali za cististične akne (acne conglobata). Površinske akne prizadenejo lasne mešičke in lojne žleze kože, kar se na koži kaže v obliki pojava ogrcev, belih mozoljev in vnetja. Pri cistističnih aknah pa gre za težjo obliko motenj na koži, pri kateri se globje pod kožo oblikujejo ciste, kasneje pogosto nastanejo tudi brazgotine. Obe obliki aken se največkrat pojavita na obrazu; v manjši meri tudi na hrbtu, prsih in ramenih. Ta področja kože imajo namreč več žlez lojnic, ki proizvajajo loj. Loj je mešanica naravnih olj in voskov, ki vlažijo kožo in preprečujejo izgubo vode.

Znaki in Simptomi

Akne se kažejo v obliki ogrcev, mozoljev in gnoja globje v koži, ki se izloča proti površini kože. Pri hujših oblikah aken nastanejo ciste. Za ciste je prav tako značilen gnoj globje v koži, vendar ne prodre do površine kože in se na ta način ne more izločiti.

Vzroki

Akne so najbolj pogoste v puberteti, saj takrat v telesu deklet in fantov naraste nivo hormona testosterona. Testosteron povzroči, da se žleze lojnice povečajo in proizvedejo več loja kot je običajno. Obenem celice v koži proizvajajo tudi več keratina, ki je voskasta beljakovina. Kombinacija povečanega nivoja loja in keratina povzroči, da se kožne pore zamašijo. Na ta način nastanejo ogrci. Ko se zaprejo pore to omogoči bakterijam, da se pretirano namnožijo in proizvajajo encime, ki razgrajujejo loj in pripomorejo k nastanku vnetja. Tako nastanejo beli in gnojni mozolji. Če je prehod v lojnici tako zamašen, da se vsebina akne ne more prebiti do površine kože nastane cista ali tur kar je globoka gruda, polna belih krvnih celic in tekočine.

Dieta

Poleg obveznega zdravega načina prehranjevanja z raznoliko hrano ter veliko sadja in zelenjave, je za preprečevanje nastajanja aken izjemno pomembno, da iz svojega jedilnika izločite vse predelane ogljikove hidrate in ocvrto hrano. Prav tako ne smete uživati ničesar, kar vsebuje transmaščobe (na primer margarina, vsa predelana rastlinska olja, procesirane slane prigrizke kot je čips ipd.) ali oksidiranih maščobnih kislin (na primer olje, ki se ga uporablja za cvrtje). Vse to namreč poslabša akne. Iz prehrane morate izločiti ali vsaj omejiti tudi uživanje mleka in ostalih mlečnih izdelkov, saj lahko vsebujejo različne hormone, ki podirajo pravilno hormonske ravnovesje in na ta način poslabšujejo stanje kože.

Pri zdravljenju aken so se kot precej učinkoviti izkazali nekateri vitamini in minerali. To so predvsem cink, vitamin A, selen, vitamin E in krom, ki ga vsebuje pivski kvas. Te vitamine in minerale je priporočljivo dodajati s prehranskimi dodatki, izjemno pomembno pa je tudi, da zauživamo hrano, ki vsebuje našteta hranila.

 Velik poudarek pri zdravljenju aken je na cinku, ki je pomemben za pravilno delovanje hormonov, za zdravljenje ran, za regeneracijo tkiva in imunski odziv. Najboljši način za zadostitev potreb telesa po cinku je uživanje hrane, ki je bogata s tem mineralom. Veliko cinka vsebujejo oreščki, polnozrnate žitarice in stročnice. Poleg cinka so izjemno pomembni za zdravo kožo antioksidanti, ki jih dobimo z vitaminom E in selenom. Veliko vitamina E in selena vsebujejo surovi oreščki in semena.                Dobro je vedeti tudi, da čokolada kljub splošnemu prepričanju ne povzroča aken. Kakav je zdrav in vsebuje veliko protivnetnih fenolov. Problematične so druge sestavine v čokoladi: mleko, transmaščobe in sladkor. Iz tega razloga se izogibajte mlečnim čokoladam ter raje posegajte po temni čokoladi, z visoko vsebnostjo kakava in čim manj sladkorja.

Hrana, ki pripomore k nastajanju in vzdrževanju aken in zato ni priporočljiva

Mleko in mlečni izdelki

Uživanje mlečnih izdelkov naj bi pripomoglo k povišanem nastajanju moških spolnih hormonov, ki so odgovorni za nastajanje aken.

Vsa hrana z visokim glikemičnim indeksom

Hrana z visokim glikemičnim indeksom naj bi glede na izsledke raziskav povzročala nastajanje aken. Posebno problematična živila so krompir, gazirane pijače, izdelki iz bele moke in rafiniran sladkor.

Hrana in dodatki, ki jih je potrebno čim bolj omejiti

Prehranski dodatki, ki vsebujejo alge, jodirana sol in visoki odmerki vitamina B6 in B12 naj bi pripomogli k nastajanju ogrcev, belih mozoljev in cist pod kožo. Če je vaša koža problematična, se naštetemu čim bolj izogibajte.

Hrana, ki pomaga pri zdravljenju aken

Brokoli

Brokoli daje koži zdrav sijaj, saj vsebuje veliko vitamina C, ki sodeluje pri nastajanju kolagena. Kolagen pa je izredno pomemben za zdravo kožo.

Zelje

Zelje je že dolgo cenjeno zaradi svojih lepotnih učinkov. Spodbuja kožo, da je zdrava in sijoča. Posebno naj bi pomagalo pri aknah ali občutljivi koži, ki se hitro vname. Poleg velikega uživanja zelja, je priporočljivo tudi popariti zeljne liste, jim odstraniti žile, nato pa liste stisniti med bombažno krpo, da so gladki in mehki. Narejeno zmes si čez noč nanesite na prizadete dele kože. Naslednje jutro bi morala biti koža lepša, akne in vnetje bi se moralo pomiriti.

Pomaranče

Pomaranče vsebujejo naravna olja, ki se dobro obnesejo pri vlaženju kože in ji povračajo prožnost ter izgubljeno vlago.

Jagodičevje

Jagodičevje vsebuje snovi, ki zavirajo staranje kože. Pomagajo tudi preprečevati poškodbe kože, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti ultravijolični svetlobi.

Kivi

Kivi vsebuje veliko hranil. Ima visoko vsebnost vitamina C, vitamina E in drugih antioksidantov. Vse te snovi so ključne za pomlajevanje kože in pospešeno regeneracijo kože.

Melone

Vse vrste melon izjemno dobro učinkujejo na kožo. Vsebujejo veliko vitamina K in vitamina E, ki dajeta koži zdrav in sijoč izgled. Melone so prav tako dober vir vitamina B in še nekaterih drugih snovi, ki kožo nahranijo in pomladijo. Znanstveniki svetujejo, da poleg rednega uživanja melon na kožo nanesete tudi sok melone, ki kožo izjemno omehča in navlaži.

Paprike

Paprike vsebujejo izjemno veliko vitamina C, kar jih uvrsti med vrsto hrane, ki izjemno koristi zdravju kože. Vitamin C namreč sodeluje pri nastajanju kolagena, ki je ključen za vzdrževanje zdravja kože.

Špinača in druga zelenolistna zelenjava

Vsa zelenolistna zelenjava vsebuje veliko vitamina A, vitamina C, vitamina E in vitamina K. Poleg tega vsebuje tudi bistvene minerale, ki so zelo pomembni za zdravje kože. Špinača je znana kot rastlina, ki pomaga zdraviti akne. Da bi se znebili aken zmešajte špinačo z nekoliko vode in jo nanesite na obraz ali druge problematične dele kože za 20 minut. To bo iz kože odstranilo nečistoče, odvečna olja in pomirilo vnetje, kar bo osvežilo in pomladilo kožo od znotraj navzven. Zjutraj na tešče je priporočljivo piti tudi špinačni sok, ki ga lahko zmešate s sokom drugega sadja in zelenjave.

Špinača vsebuje tudi veliko vitamina B, ki ščiti kožo pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, ki kožo poškodujejo, povzročajo kožnega raka in prezgodnje staranje kože. Antioksidanti, ki jih vsebuje špinača zavirajo poškodbe na koži, ki jih povzročajo prosti radikali. Prosti radikali poškodujejo kožo, kar vodi v prezgodnje staranje kože. Redno uživanje špinače zaradi antioksidantov na kožo vpliva tako, da vzdržuje njen mladostni videz in jo poživi. Vitamin K in folati v špinači zmanjšajo nastajanje aken in ublažijo modrice ter podočnjake; vitamin A pa izboljša ton kože.

 Avokado

Avokado pomaga pri luskavici, vlaži kožo in posvetli naravni ton kože. Preprečuje srbečico, ki se pojavi zaradi hujše izsušenosti kože; zmanjšuje in preprečuje gubanje ter ščiti kožo pred UVA in UVB žarki. Vsebuje veliko antioksidantov kar izboljša polt in gostoto kože.

Banane

Banane so zaradi vitaminom in mineralov, ki jih vsebujejo naravni vlažilec kože. Spodbujajo sijoč izgled kože, preprečujejo pa tudi njeno staranje.

Ostrige

Ostrige vsebujejo izjemno veliko cinka, kalcija in različnih vitaminov. To pripomore k proizvodnji kolagena in elastina v koži. Elastin in kolagen pripomoreta h gladki in napeti koži.

Lanena semena

Omega – 3 maščobne kisline, ki so prisotne v lanenih semenih pripomorejo k zdravljenju atopičnega dermatitisa, psoriaze, suhe kože, aken in drugih težav, ki se lahko pojavijo na koži. Omega – 3 maščobne kisline in druge sestavine v lanenih semenih delujejo protivnetno in zato pomirijo vnetje na koži.

Prav tako naj bi k zdravi koži pripomoglo uživanje rib, svinjine v zmernih količinah, uživanje polnozrnatih žitaricic in leče.

Druga priporočila za vzdrževanje čiste kože

Pravilna prehrana je prvi ukrep, ki ga morate sprejeti, če imate težave z aknami; vendar je pot k zdravi in čisti koži v celostnem zdravem življenjskem slogu. Ta mora zajemati telesno aktivnost, ki izboljša cirkulacijo, kar vodi v lepi izgled kože; odpoved kajenju, saj nikotin zoži krvne žile in tako ovira pretok krvi v koži in skrb za nego kože. Kožo je potrebno čistiti in vlažiti s pravilnimi losjoni, geli in kremami za naš tip kože. V hujših primerih aken je priporočljiv tudi obisk dermatologa. Ta lahko predpiše kremo z zdravilno učinkovino, ki zavira nastajanje aken ali močnejše tablete, ki so namenjene le osebam z res hudimi aknami. Ostala priporočila za preprečevanje nastajanja aken so še, da se izogibate zdravilom, ki vsebujejo bromide in jodide; da se izogibate izpostavljanju oljem in mastem. Kožo je priporočljivo vsak dan čistiti z milom, ki vsebuje žveplo ali ognjič; na obraz pa lahko nanesemo tudi olje čajevca, ki je v nekaterih primerih enako učinkovit kot zdravila, ki jih predpiše dermatolog.

Viri:

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. (2013), Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno L. (2005), The Enyclopedia of Healing Books. New York: Atria Books.

Bronhitis

Osnovno o Bronhitisu

Bronhitis je vnetje sapnice in velikih bronhov, ki sestavljajo zgornje dele pljučnih dihalnih poti. Ponavadi pred nastopom bronhitisa poteka okužba dihalnih poti, ki se kaže podobno kot prehlad.

Bronhitis lahko poteka akutno ali kronično. V kronični obliki je dolgotrajna bolezen, ki lahko pomembno vpliva na kvaliteto življenja. Ta oblika je tudi bolj nevarna, kot akutna, saj se po določenem času dogajajo kronične spremembe v dihalnih poteh, ki doživljenjsko vplivajo na funkcijo pljuč. Najpogosteje se kronični bronhitis pojavlja v pozni starosti in je lahko posledica kroničnega draženja dihalnih poti. Pogostejši je tako v onesnaženih področjih, pri dolgoletnih kadilcih ali pri zaposlenih v delovnem okolju, ki predstavlja tveganje za obolenja dihal.

Znaki in simptomi

Bronhitis se kaže s suhim ali produktivnim kašljem, ki so mu pridruženi znaki vnetja zgornjih dihal. Pogosti so sistemski znaki, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, slabo počutje in vnetje nosne oziroma sluznice žrela. Bolezen se lahko kaže tudi s pekočo bolečino za prsnico, ki se ob vdihu ali kašlju poslabša. Kašelj je najprej suh in nato lahko postane gnojen. Po koncu bolezni lahko kašelj zaradi okvarjene sluznice traja še štiri do šest tednov.

Za bronhitis je torej najznačilnejši prav dlje časa trajajoč kašelj, saj drugi znaki niso nujno zmeraj pridruženi. Dalj časa trajajoč kašelj pa ni edini vzrok bronhitisa. Pomisliti moramo tudi na astmo, kronično vnetje nosne sluznice (rinitis), ali na zgago oziroma refluksno bolezen želodca. Prav tako lahko bolečino za prsnico zamenjamo za srčni infarkt , a se ta bolečina od tiste pri infarktu, nekoliko razlikuje. Bolečina pri bronhitisu je dolgotrajna in manj huda, ter neodvisna od telesne aktivnosti. Pomisliti moramo tudi, da gre morda za pljučnico, predvsem v primeru, da povišana temperatura traja dlje kot tri do pet dni.

Vzroki

Akutni bronhitis je po navadi virusna okužba. Pogosti povzročitelji so virusi influence A in B (ki povzročajo tudi gripo), virus parainfluence, koronavirusi, rinovirusi ali respiratorni sincicijski virus (RSV).  Včasih je lahko bronhitis povzročen tudi z drugimi mikroorganizmi, mikoplazmo, klamidijo ali Bordetello pertussis (ki jo poznamo kot povzročiteljico oslovskega kašlja). Bolniki na umetni ventilaciji ali s traheostomo (okence v sapnik, za dostop zraka v spodnja dihala) imajo lahko večkrat bronhitis, ki je povzročen z bakterijami, sicer je bakterijski bronhitis zelo redek.

Bronhitis lahko nastane tudi zaradi draženja sluznice dihal, brez da bi bili prisotna razrast škodljivih mikroorganizmov. Vzrok temu so lahko vdihavanje mineralnega ali rastlinskega prahu, tobačni ali kak drug dim ter pare in plini (žveplov dioksid, nitrozni plini, ozon, kisline, amonijak, klor) in nekatera organska topila.

Dieta

V prvih dneh poteka akutnega bronhitisa je priporočljivo, da oseba vodi dieto z uživanjem le pomarančnega soka in vode, dokler se simptomi ne pomirijo. Recept za pripravo mešanice je en kozarec vroče vode in sok ene pomaranče. Na dan naj bi zaužili vsaj dva do tri litre tako pripravljene tekočine. V kolikor je možno, se priporoča tudi dnevno čiščenje črevesa s toplo vodo oz klistir. Po dieti s pomarančnim sokom je dva do tri dni dobro uživati le sadje.

Kadar gre za kronični bronhitis, se priporoča pet do sedem dnevna dieta, na kateri se uživa izključno sadje. Na tej dieti sledijo trije obroki svežega sočnega sadja dnevno.  Sadje, ki spada pod dietna priporočila so grozdje, jabolka, hruške, grenivke, pomaranče, ananas, breskve in melone. Izogibati se je potrebno bananam ter suhemu ali vloženemu sadju. Pijača, ki pomaga pri premagovanju bolezni je limonada ali topla oziroma hladna voda (po občutku).

Po sadni dieti je potrebno v redno prehrano vključiti čim več semen, oreščkov, žit, sadja in zelenjave. Izogibati se je potrebno mesu in mesnim izdelkom, sladkorju, čaju, kavi, sladkarijam, rafiniranim in procesiranim živilom, gaziranim pijačam in izdelkom iz bele moke.

Hrana, ki poslabša stanje pri bronhitisu

Mleko in mlečni izdelki

Mleko in mlečni izdelki sicer veljajo za zdrave, vendar v času bronhitisa in drugih bolezni sluznic, niso priporočljivi. Vsebujejo namreč veliko nasičenih maščob ter laktalbumin, ki ob zaužitju povzročajo večje izločanje sluzi in vodijo do povečanja težav z dihanjem. Sluzi je namreč znotraj dihalnih poti v obdobju bronhitisa že tako preveč. Če resnično ne morete preživeti nekaj dni brez mleka ali mlečnih izdelkov, izberite tista živila, ki imajo znižano vrednost maščob. Kot izjema se priporoča jogurt, ki vsebuje pomembne bakterije, ki lahko pripomorejo k izboljšanju bolezni.

Meso in mesni izdelki

Izogibati se je potrebno mesu in mesnim izdelkom, ki vsebujejo veliko količino maščob. Ta negativno vpliva na sluznico in poveča izločanje sluzi, česar si pri obolenju ne želimo. Pusto meso se lahko uživa, vendar v zmernih količinah.

Rafinirane maščobe in ocvrta hrana

Maščobe ostajajo dlje časa v želodcu, kot druga hranila, zato potrebuje dlje časa za prebavo in lahko povzročajo neprijeten občutek, saj leži želodec anatomsko gledano tik pod pljuči. Ocvrta hrana ima tudi tendenco povečanja vnetja in lahko poslabša simptome bronhitisa. V njej se namreč nahajajo oksidanti in nasičene maščobne kisline, kar poveča količino sluzi ter onemogoča izločanje le te.

Sladkor

Sladkorja in sladkih živil se je potrebno v obdobju prebolevanja bronhitisa striktno izogniti, saj ne predstavljajo nobene hranilne vrednosti, nižajo funkcijo imunskega sistema, pri kroničnem bronhitisu pa predstavljajo potencialni dejavnik tveganja za naraščanje telesne teže. Visoka telesna teža poslabša dihanje, zato morajo kronični bolniki paziti, da jim telesna teža ne naraste prekomerno.

Bela moka

Enostavni ogljikovi hidrati se v telesu kaj kmalu pretvorijo v sladkor, kar se zgodi že v ustni votlini. V beli moki in izdelkih iz bele moke najdemo tudi druge snovi, ki pripomorejo k povečanemu nastajanju sluzi.

Kava

Čeprav kofein deluje kot bronhodilatator, se ne priporoča, saj je zadostna hidracija ključna za uspešno prebolevanje bronhitisa, kofein pa vrednost tekočin v telesu niža.

Gazirane pijače

Vsebujejo visoke vrednosti rafiniranih sladkorjev ter dražijo dihalne poti. Nekateri viri poročajo celo o povezavi med nastankom kroničnega bronhitisa ter rednim uživanjem velikih količin sladkih gaziranih pijač.

Alkohol

Alkohol niža imunsko odpornost in se ga zato  moramo izogibati ob vsaki infekciji. V kolikor gre za kronični bronhitis je imunska odpornost že tako prizadeta, zato so ti bolniki bolj podvrženi okužbam kot zdravi posamezniki. Bolniki s kroničnim bronhitisom morajo zato abstinirati od alkohola.

Hrana, ki pomaga hitreje preboleti bronhitis

Najprej pet do sedem dnevna dieta s svežim sočnim sadjem, kot navedeno zgoraj, nato je potrebno v prehrano vključiti naslednja živila:

Sveže sadje

Bronhitis se pojavlja ob znižanem imunskem sistemu, zato je tega potrebno podpreti. Če skrbimo za jačanje imunskega sistema, se prebolevanje bolezni skrajša. Vitamin C pripomore h krepitvi imunskega sistema, zato je priporočljivo poseči pa svežem sadju in zelenjavi, ter uživati sveže stisnjene sokove iz citrusov.

Zelenjava

V izogib dolgotrajnemu zdravljenju akutnega bronhitisa izbirajte zelenjavo z veliko vsebnostjo vitamina C. Dobro je uživati svežo papriko, ne le zaradi visoke vsebnosti vitamina, temveč tudi zato, ker tako kot kurkuma vsebuje snov, imenovano kurkumin, ki ima protivnetne lastnosti. Znano je, da se kronični bronhitis pojavlja pogosteje pri tistih osebah, ki redno ne uživajo zelenjave.

Česen

Česen ima naravno funkcijo zatiranja okužb, saj vsebuje naravne antibiotične snovi, ki pripomorejo k izboljšanju simptomov vnetja. Velikokrat se bronhitisu pridružijo še bakterijska obolenja, kar poslabša stanje organizma, zato je priporočljivo vsakodnevno uživanje svežega česna.

Čebula z medom

Mešanice čebule in medu, ki jo pustimo stati čez noč, lahko ob rednem uživanju precej izboljša simptome bronhitisa. Čebula je naravni ekspektorans, kar pomeni, da pripomore k izločanju sluzi iz dihalnih poti.

Kurkuma

Delovanje kurkume na zdravje dihal je večstopenjsko. Ima protivirusne in protibakterijske lastnosti in niža vnetje dihal.

Polnozrnata živila

Vsebnost koristnih snovi v polnozrnatih živilih je visoka. Vsebujejo antioksidante, fitoestrogene, vlaknine in kompleksne ogljikove hidrate, ki se nahajajo tudi v sadju in zelenjavi. Kadar uživamo polnozrnata živila, vnesemo v telo visoke vrednosti mineralov, vitaminov in esencialnih maščobnih kislin.

Jogurt/Kefir

Bakterije, ki jih najdemo v jogurtu in kefirju pomagajo pri nadzoru simptomov bronhitisa. Te poimenujemo tudi probiotiki, najbolj znan med njimi je laktobacil.

Mandlji

Mandlji pomagajo pri hitrejšem okrevanju od bronhitisa zaradi visoke vsebnosti natrija, magnezija in kalcija, ki pozitivno vplivajo na dihala.

Drugi ukrepi, ki pomagajo ob bronhitisu

Pri prebolevanju bronhitisa pomagajo obloge, ki jih naredimo tako, da omočeno brisačo za nekaj časa položimo na prsni koš. Bolnik ob tem leži, priporoča se topel obkladek, skoraj vroč, toliko segret, da ga pacient še dobro prenaša. Obloga naj ostane na prsnem košu, dokler občutek toplote še vztraja. Dobro je oblogo pokriti še z več plastmi, da ostane toplota čim več časa na mestu.

Tople kopeli z eteričnimi olji pomagajo pri izločanju sluzi in s tem sproščajo dihalne poti ter blažijo vnetje sluznice. Priporočajo se kopeli, ki vsebujejo eterična olja borovih vršičkov, timijana, kamilice, evkaliptusa ali drugih zelišč, ki pomirjajo sluznico dihal.

Pri hitrejšem okrevanju pomagajo tudi krajši sprehodi v naravi, zadosten počitek v postelji in občasno zmerna telesna dejavnost, kot je na primer joga, pri kateri obstajajo posebne asane, ki pomagajo pri težavah z dihali. Paziti je potrebno na zadostno vlažnost in redno prezračevanje prostora, kjer se oseba z bronhitisom zadržuje.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ La Vecchia, C., A. Decarli, and R. Pagano. “Vegetable Consumpton and Risk of Chronic Disease.” Epidemiology 1998;9: 208-210.

Depresija

O Depresiji

Depresija je motnja razpoloženja in spada med bolezni. Veliko ljudi z depresijo trpi za pomanjkanjem razumevanja okolice, kar le še poslabšuje njihovo stanje. Stigmatizacija bolnikov z depresijo pri nas ni redkost, zato se je potrebno potruditi, da se v družbi borimo proti stigmi. Tako kot ostale bolezni, je tudi depresija posledica neravnovesja v organizmu, ki si ga človek ne povzroči sam.

Bolezen se pojavlja najpogosteje okrog tridesetega leta, pojavi pa se lahko v katerem koli življenjskem obdobju. Depresija je verjetno najpogostejša duševna motnja v starosti. Znaki in klinična slika se lahko razlikujejo od depresije v zgodnejših obdobjih, zato moramo biti pozorni na nekatere izmed teh. Starejši ljudje redkeje izražajo žalost, pogosto se pojavijo telesne težave neznanega izvora, težave s spominom, pomanjkanje motivacije, lahko tudi vedenjske spremembe.

Znaki in simptomi

Za depresijo je značilno znižano razpoloženje, zmanjšanje energije in dejavnosti, manjša je sposobnost za uživanje, upadejo zanimanje, interesi in koncentracija. Že po manjših naporih se pogosto pojavi utrujenost. Pojavijo se motnje spanja, pri čemer je značilno zgodnje prebujanje in nezmožnost zaspati nazaj. Hkrati se pojavijo tudi motnje teka, ki se kažejo kot upad teka s hujšanjem, zelo redko pa se tek lahko poveča.

Ljudje z depresijo navajajo upad samospoštovanja in zaupanja vase, velikokrat pa imajo tudi občutke krivde ter razmišljajo o lastni ničvrednosti. Lahko so huje tesnobni, vznemirjeni ali tudi razdraženi. Razpoloženje se iz dneva v dan le malo spreminja, lahko pa je zjutraj slabše in čez dan nekoliko boljše. Osebe z depresijo se ne razveselijo niti ob izrazito prijetnih trenutkih in dogodkih. Čustvenim simptomom so lahko pridruženi tudi telesni znaki. Ti so bolečina (glavobol, bolečine v križu …) in druge telesne težave.

Vzroki

Depresija je pogostejša pri ženskah, tveganje za obolenje je pri ženskah od 9 do 26%, pri moških pa 2 do 12%. Depresija je pogostejša pri kroničnih telesnih boleznih, na primer pri sladkorni bolezni, Cushingovi bolezni, hipotireozi, hipo- in hiperparatiroidizmu, raku, pa tudi po prebolelih virozah, na primer gripi, hepatitisu A in brucelozi.

Vzrok nastanka depresije ni dokazan, vendar se sklepa, da je posredi hormon serotonin, imenovan tudi hormon sreče. Pri bolnikih z depresijo se ugotavlja znižan nivo serotonina v telesu. Predstopnja pri nastanku serotonina v telesu je triptofan, ki ga prejemamo preko hrane. Tako so pri bolnikih posredno ugotovili znižane vrednost te aminokisline. Izključitev triptofana iz prehrane bolnikov sproži poslabšanje depresije, kar pomeni, da je pri prehrani pomembno, da vključujemo zadostno količino triptofana.

V nastanek bolezni naj bi bili vpleteni še nekateri drugi hormoni, kot so steroidi in tirotropin. Motnje se pojavljajo tudi v nadzoru spanja, uravnavanju telesne temperature ter sproščanju melatonina. Melatonin je presnovna oblika serotonina, tako da sta ta dva hormona med seboj neločljivo povezana.

Dieta

Kot že zgoraj omenjeno, je pri prehrani pomembno, da se osredotočamo na hranila, ki pomagajo zvišati nivo serotonina v telesu. Ta živila naj bodo bogata s triptofanom, iz katerega se nato v telesu proizvaja serotonin. Kadar se poglobimo v fiziologijo prehrane se je  potrebno zavedati, da ima naša prehrana direkten vpliv na naše počutje.

Spodaj navajamo živila, ki naj bi se jih izogibali, in tista, ki pomagajo vzpostaviti boljše počutje. Potrebno pa je imeti tudi red pri prehranjevanju. Izpuščanje obrokov ni priporočljivo, saj se lahko pojavijo občutki razdraženosti in utrujenosti. Priporoča se, da oseba zaužije hrano vsaj na vsake tri ure.

Nekaj časa nazaj je bilo dokazano, da je za dobro duševno zdravje odgovorna tudi primerna črevesna flora. Izboljšanje črevesne mikrobiote vodi do boljšega zdravja, ne le telesnega, temveč tudi duševnega. Črevesje komunicira z možgani preko številnih nevronskih povezav in ima veliko vlogo pri tem, kako se možgani razvijajo ter pri njihovi funkciji.

Priporočljivo je sledenje mediteranski dieti, ki vsebuje ne le veliko koristnih maščob, temveč tudi veliko svežega sadja in zelenjave.

Hrana, ki pripomore k poslabšanju depresije

Kofein

Kofein je stimulans, ki v nizkih odmerkih izraža pozitivne učinke na počutje. Vendar pa v prevelikih odmerkih lahko pride do razbijanja srca, zaspanosti in anksioznosti. Pitje kave in drugih pijač, ki vsebujejo kofein je potrebno omejiti na količino ene male skodelice kave dnevno.

Alkohol

Alkohol je depresant, se pravi vodi v poslabšanje depresije. To je posledica delovanja na določene receptorje v možganih, kar vodi v upočasnitev določenih fizioloških procesov ter povzroča zaspanost, razdražljivost in anksioznost. Alkoholu se je potrebno v obdobju depresije izogibati, priporočljiva je abstinenca.

Sladkor in rafinirani ogljikovi hidrati

Potreba po sladkem je lahko v obdobju depresije povečana. A živila z veliko sladkorja in ogljikovimi hidrati, kot so slaščice, špageti, pomfri in podobno, vodijo le do začasnega občutka sreče. Pravzaprav se oseba po zaužitju teh živilih kmalu ne počuti več dobro, tako je potrebno, da se jih v čim večji meri izogiba.

Trans maščobe

Prekomerno uživanje trans maščob poveča riziko za nastanek depresije. Slab vpliv škodljivih maščob se kaže v njihovi zmožnosti povzročanja vnetja v telesu. Vnetje povzroči spremembe v živčnih prenašalcih v možganih in tako vodi do neuravnoteženih vrednosti oziroma pomanjkanja serotonina.

Kemikalije v hrani

Nevarna za depresijo niso le slaba živila sama po sebi, temveč tudi številne kemikalije, ki se uporabljajo pri proizvodnji ter hranjenju živil. Pesticidi so med najbolj pogostimi snovmi, ki povzročajo pomanjkanje mikrohranil, posebej mineralov, ki so potrebni za normalno delovanje možganov.

Aditivi v hrani so znani po tem, da slabšajo človekovo mentalno zdravje. Med njimi lahko izpostavimo aspartam, ki vpliva na možgansko funkcijo in s tem povzroča spremembe razpoloženja. Prav tako so za mentalno zdravje škodljiva umetna barvila v hrani.

Hrana, ki pripomore k izboljšanju depresije

Živila z veliko vsebnostjo triptofana

Veliko triptofana vsebujejo: fižol, puran, piščanec, mleko in mlečni izdelki, morski sadeži, jajca, lešniki, datlji, leča, arašidi, soja, proso, oves, rž in riž, semena sezama in sončnična semena.

B vitamini

Pomanjkanje vitaminov skupine B, kot je folna kislina, B12 in drugih B vitaminov lahko povzroči oziroma poslabša depresijo. Priporoča se uživanje živil z veliko vsebnostjo B vitaminov, kot so: citrusi, zelena listnata zelenjava, fižol, piščanec in jajca.

Vitamin D

Številni receptorji za vitamin D se nahajajo v možganih, v področjih, kjer se največkrat najdejo tudi spremembe pri depresiji. Vitamin D je tako povezan z depresijo, vendar natančnega mehanizma oziroma načina vpliva še ne poznamo. Kljub temu je torej priporočljivo, da je nivo vitamina D v telesu v mejah normale.

Omega 3

Visoke vrednosti omega 3 se skrivajo v ribah. Priporočljivo je uživanje rib tri ali več krat tedensko. Vrednosti omega 3 v telesu bodo višje tudi po rednem uživanju rdečega mesa, jajc in lanenega olja.

Šentjanževka (Hypericum perforatum) (!)

Če za zdravljenje svoje bolezni uporabljate antidepresive, se je potrebno uživanju šentjanževke izogniti. Odmerek antidepresiva skupaj s šentjanževko lahko vodi do hude reakcije, imenovane serotoninski sindrom, ki v končnem poteku lahko povzroči celo smrt. Šentjanževka vpliva tudi na številna druga zdravila, zato se je ob jemanju kakršnihkoli zdravil, vključno s kontraceptivi, potrebno pred jemanjem šentjanževke pozanimati o sočasnem vplivu. V kolikor ne jemljete nobenih zdravil in niste noseči, lahko uživate šentjanževko brez strahu. Znana je kot naravni antidepresiv in se največkrat predpisuje v obliki čaja. Dviguje namreč nivoje serotonina v možganih in s tem blaži simptome depresije. Za učinek je potrebno vsakodnevno redno uživanje skodelice svežega čaja večkrat dnevno vsaj dva do tri tedne.

Drugi ukrepi, ki pomagajo pri depresiji

Socialna podpora je bistvena, kadar se oseba znajde v objemu depresije. Ponavadi se oseba z depresijo raje zapre vase in izolira od okolice, velikokrat zaradi občutka, da je drugi ne bodo sprejeli. Pridružijo se lahko občutki krivde, kar še poslabša izolacijo.

Dobro je govoriti najprej z eno osebo, ki ji najbolj zaupate in nato boste iz prve roke spoznali, da je pogovor lahko osvobajajoč. Dobro je tudi, če se udeležite kakšnega dogodka s prijatelji, pa čeprav se je treba prisiliti v to, da zapustite svoj dom. Sedaj se je prav tako težje lotiti kakšnega hobija, ki vas razveseljuje. Ampak potrudite se, na dolgi rok vam bo ukvarjanje s stvarmi, ki so vam prinašale veselje, pomagalo ponovno pridobiti tisti občutek sreče. Čeprav si lahko sami pričarate le trenutek sreče, je to bolje, kot da bi cel čas podarili objemu depresije. Vsak maratonec mora najprej narediti prvi korak.

Za očiščenje misli je primerno, da se vsak dan prepustite naravi, tako so sprehodi  naravi zelo koristni. Osredotočite se nase, počnite kar v tistem trenutku duša potrebuje in se ne obremenjujte z vsemi stvarmi ki »bi jih morali narediti«. V času depresije ste bolnik, na to ne smete pozabiti, zato je čas za vaše zdravje bolj pomemben od drugih opravil. Če imate družino, poiščite pomoč za varstvo otrok, partnerja prosite za razumevanje in mu razložite vaše počutje. Ljudje vam težko pomagajo, če jasno ne zaslišijo klica na pomoč.

V kolikor vsi domači ukrepi ne kažejo zadostnega izboljšanja in se zdi, da je depresija še vedno močnejša od notranje želje po sreči, je prav, da se za pomoč obrnete na terapevta. Ta se bo z vami pogovarjal, poskušal najti vzroke za vaše stanje in jih skupaj z vami poskušal obrniti vam v prid. Pogosto ravno skupaj s terapevtom ugotovite, da je ključ do sreče bližje, kot si mislite.

Viri

▪ PSIHIATRIJA/ [uredniki] Peter Pregelj … [et al.]. – 1. Izd. – Ljubljana : Psihiatrična klinika, 2013.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Smith, M. et al Dealing with Depression: Self-Help and Coping Tips to Overcome Depression. Jul 2016. Pridobljeno na spletu: 2016-07-14.

Kandida (Candida)

Osnovno o kandidi

Kandida je gliva, ki je najpogostejša povzročiteljica glivnih vnetij pri ljudeh. Okužbe z glivami so sicer redkejše od virusnih in bakterijskih okužb, vendar se te pojavljajo, kadar se v organizmu poruši normalno delovanje imunskega sistema.

Kandida je normalno zmeraj prisotna v človeškem telesu in ne povzroča bolezenskih simptomov. Najdemo jo na zdravi koži, sluznicah dihal in prebavil in sluznicah ženskih spolnih organov. Za svojo rast gliva potrebuje ogljikove hidrate, ki jih dobiva preko našega organizma. Presnovni produkti gliv so kisli, kar ruši kislinsko-bazično ravnovesje telesa. Kadar se zaradi znižanega imunskega sistema razmerje med koristnimi in škodljivimi mikrobi poruši, se lahko gliva prekomerno razraste, kar vodi v okužbo.

Latinsko poimenovanje glive je Candida, ki vključuje vse podvrste. Poznamo skoraj 60 podvrst kandide, od katerih so povzročiteljice vnetij v človeškem telesu večinoma tri. Te so Candida albicans, Candida glabrata in Candida rugosa.

Znaki in simptomi okužbe s kandido

Okužba s kandido prizadene različna področja v telesu. Najpogosteje so to koža, prebavila, spolni organi, usta in žrelo, ob hudi okužbi pa lahko nastane tudi prodor gliv v kri. Večkrat se omenja kronična utrujenost, povzročena s kandido. Redke niso niti spremembe v razpoloženju, bolečine v hrbtenici, otrdelost vratu in rame, astma, boleče menstruacije, napihnjen trebuh, bolečine v mišicah, glavoboli, vrtoglavice, razpokana koža na pregibu prstov, težave z zobmi in dlesnimi, nabiranje telesne teže kljub redni aktivnosti in pravilni prehrani, celulit in druge bolezni, povzročene s kandido.

Redko lahko kandida povzroča vnetje žrela oziroma akutni faringitis. Večinoma se ta izraža z vnetimi mandlji. Akutni faringitis bolj pogosto povzročajo bakterije in virusi, zato je za določitev povzročitelja pomembna laboratorijska preiskava.

Vzroki

Vzrok okužbe s kandido je prekomerna razrast le te. Da se gliva lahko razraste, se spremeni iz neinvazivne v invazivno obliko, na to spremembo pa lahko vplivamo s prehrano. Razrast gliv se večinoma pojavi ob znižanem imunskem sistemu, lahko so hkrati prisotne tudi druge okužbe. V telesu se lahko kandida razraste tudi ob dolgotrajnem antibiotičnem zdravljenju, saj določene bakterije, ki jih z antibiotiki uničimo, preprečujejo okužbe z glivami.

Bolj podvrženi okužbi z glivami so bolniki s sladkorno boleznijo ali kroničnim nezadostnim delovanjem imunskega sistema, kot je to na primer pri bolezni AIDS. Dovzetnost se poviša tudi ob drugih kroničnih obolenjih, ki slabo vplivajo na delovanje imunskega sistema.

Dieta

Potrebno je vedeti, da je vzrok za okužbo s kandido zelo pogosto skrit v napačni prehrani. Ob dolgotrajni prehrani, ki zakisa telo in takšni prehrani, ki slabi imunski sistem se lahko sčasoma ustvarijo pogoji za rast gliv v telesu. Prav zaradi tega je sprememba prehrane tista, ki lahko največ pripomore k trajni ozdravitvi okužb in preprečitvi ponavljanja le teh. Priporoča se dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, saj le ti predstavljajo glavno hrano glivam. Brez omejevanja se lahko uživa polnovredna živila, zelenjavo brez škroba, meso in ribe. Zaradi različnih škodljivih dodatkov se je dobro izogniti uživanju predelanih mesnin.

Za preprečitev okužbe s kandido ali ob že potekajoči okužbi je potrebno uživati hrano bogato s proteini in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Hrana naj bi bila sveža, pridelana brez pesticidov in nepredelana, da se izognemo pestri paleti aditivov. Prehranjevanje s tovrstno prehrano vpliva na boljše delovanje imunskega sistema.

Hrana, ki ni priporočljiva ob okužbi s kandido

Sladkor

Gliva potrebuje za svojo rast ogljikove hidrate, zato je treba vnos teh čim bolj zmanjšati. Sladkor spada med ogljikove hidrate in zaradi tega se je treba izogibati vsem vrstam sladkorjev. Največje škodljive posledice ima beli sladkor ter tekoča sladila in med. Seveda se sladkor nahaja tudi v sadju, uživanje sadja je tako res potrebno omejiti, ni pa ga potrebno izločiti iz prehrane, saj prinaša tudi vitamine, minerale in druge koristne snovi. Sladkarije je potrebno črtati iz prehrane, kadar se borimo proti kandidi.

Sladko sadje

Kljub temu, da sadja ni potrebno izvzemati iz prehrane, pa je dobro, da se izogibamo vsaj tistim vrstam sadja, ki vsebujejo veliko sladkorjev. Ta so grozdje, pomaranče, slive, breskve, borovnice, brusnice. Izogibati se je potrebno uživanju suhega sadja ter kandiranega sadja. Prav tako se omejimo od pitja sladkih sokov, sveže stisnjenih sadnih sokov in drugih sadnih napitkov.

Bela moka in izdelki iz nje

Škodljivost bele moke in izdelkov iz bele moke pri okužbi s kandido je v tem, da se sestavljeni ogljikovi hidrati pri prebavi pretvarjajo v sladkorje, za katere smo že zgoraj rekli, da pospešujejo razvoj okužbe.

Kvas in živila s kvasovkami

Uživanje kvasa povzroči pretirano razmnoževanje kandide, saj je kvas zanjo hrana. Izogibati bi se morali peciv in pekovskim izdelkom s kvasom, alkoholu, kisu, gobicam, sirom s plemenitimi plesnimi ter pivskemu kvasu, ki je pogosto uporabljano prehransko dopolnilo.

Škrobna zelenjava

Vnos škrobne zelenjave je potrebno čim bolj omejiti, prav tako riž, ki vsebuje večinoma ogljikove hidrate. Izogibati se je torej potrebno krompirju, korenčku, sladkemu krompirju, grašku, rdeči pesi, korenastemu peteršilju in drugi zelenjavi z veliko škroba.

Žita, ki vsebujejo gluten

Vsa hrana, pripravljena iz pšenice, rži, ovsa ali ječmena škoduje pri boju proti kandidi zaradi visoke vsebnosti glutena. Gluten je protein, ki lahko ob prehodu skozi črevesje povzroča manjše spremembe v sluznici. Delci glutena lahko slabšajo tudi medcelične stike v črevesni steni in s tem omogoča prehod mikroorganizmom v telesni krvni obtok. Dovzetnost za škodljive učinke glutena je odvisna od dedne nagnjenosti ter  razmerja dobrih in slabih bakterij v črevesju. Gluten skupaj s kandido lahko povzroči kronične poškodbe črevesja, zato pri borbi proti kandidi iz prehrane izvzemamo gluten.

Kava in pravi čaj

Kofein dviguje krvi sladkor in s tem podpira razvoj kandide, na podoben način deluje pravi čaj, ki vsebuje tein. Izogniti se je potrebno tudi brezkofeinski kavi, saj vsebujejo majhne količine ostankov kofeina.

Hrana, ki pomaga pri boju proti okužbi s kandido

Česen

Uporabo česna v zdravilne namene zasledimo že pri starih ljudstvih. Kadar ga zaužijemo izraža protibakterijske učinke, prav tako pa pomaga pri številnih drugih težavah. Njegov protibakterijski učinek je posledica učinkovine alicin, ki jo najdemo v česnu. Alicin je snov, ki jo prepoznamo po rumenkasti barvi, ima oljnat značaj in daje svežemu česnu značilen vonj. Kadar česen prerežemo, se na mestu prereza izloči alicin, ki pa se na zraku hitro presnovi v drugačne molekule. Prekuhan česen prav tako nima takšne količine protimikrobnih učinkovin oziroma se te s temperaturo preoblikujejo. To pomeni, da ni obstojen, tako je dobro, če želimo izkoristiti največji potencial protimikrobnih lastnosti, da česen uživamo sveže nasekljan.

Kokosova maščoba

Kokosova maščoba vsebuje lavrinsko kislino in s tem direktno vpliva na zmanjšanje rasti gliv. Ojača imunski sistem in prav tako ne škoduje mlečno-kislinskim bakterijam, kot je na primer L. acidophillus, če jih vnašate s hrano in tako lahko kokosovo maščobo kombinirate s temi živili.

Sirotka

Sirotka je tekočina, ki nastane z vrenjem in je ostanek pri izdelavi sira. Vsebuje desnosučno mlečno kislino, ki je bazična in tako pozitivno vpliva na pH črevesja. Vsebuje tudi pomembne minerale, ki jih telo potrebuje za normalen razvoj. Sirotka ima široko spekter delovanja in je primerna za raznorazne težave s prebavnim traktom. Priporoča se pitje deci- do dva decilitra sirotke dva do trikrat na dan.

Omega 3

Olja, ki so bogata z omega 3 maščobnimi kislinami so laneno, svetlinovo, boračevo, sezamovo, olivno, repično, palmovo olje.

Vitamin E

Uživanje vitamina E vpliva na jačanje imunskega sistema, zato se priporoča vnos vsaj 400 IU dvakrat dnevno. Hrana, ki vsebuje visoke vrednosti vitamina E so arašidi, olje koruznih kalčkov, polnovredna žita, listnata zelenjava, stročnice, jajčni rumenjak, orehi, meso, ribe.

Olja, ki delujejo protiglivično

Protiglivično delujejo janeževo, cimetovo, origanovo in olje poprove mete.

Zelišča in začimbe, ki delujejo protiglivično

Origano, timijan, kardamom, čemaž (svež), bazilika, črni poper, cimet, komarček, ingver, paprika, rožmarin, timijan, kurkuma in že zgoraj omenjeni česen.

Probiotiki

Fermentirani mlečni in sojini izdelki, kislo mleko, sirotka oziroma pinjenec so naravni probiotiki, ki pospešujejo razgradnjo maščob, krepijo jetrno funkcijo in izboljšujejo črevesno floro. Hrana z dodatkom Lactobacillus acidophillus pripomore k spremembi pH vrednosti v črevesju in prav tako deluje proti kandidi.

Drugi ukrepi, ki pomagajo pri preprečevanju okužb s kandido

Telesu lahko pri okužbi s kandido pomagamo s pitjem zadostnih količin vode ali z raznimi zeliščnimi pripravki, ki delujejo tako, da odnašajo toksine iz telesa. Na boljše delovanje imunskega sistema vpliva tudi zmanjšanje stresa v življenjskem ter delovnem okolju, redna zmerna telesna aktivnost in dovolj gibanja zunaj na svežem zraku.

Prav tako lahko še z nekaterimi drugimi ukrepi pozitivno vplivamo na naš imunski sitem. Slab vpliv na imunski sistem ima kajenje, previsoka telesna teža, neurejen krvni tlak, nezadostna količina spanja, nezadostna higiena. Veliko izdelkov na tržišču nam obljublja pozitivne učinke na imunski sistem, vendar moramo biti pri nakupu katerega izmed teh izredno previdni. Velikokrat gre le za substanco, ki jo sicer lahko vnesemo v telo s prehrano, ali pa obljubljena snov sploh ne deluje tako, kot je to predstavljeno v reklami.

Viri

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ »Yeast Infections (Candidiasis) in Men and Women«. WebMD. 2012-11-12. Pridobljeno na spletu 2016-07-13.

▪ Richards L. The Ultimate Candida diet program: How to beat your Candida and restore your health.

▪ Kennedy, MJ; e tal. »Mechanisms of association of Candida albicans with intestinal mucosa« Med microbiol 24: 333-341.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je skupek več presnovnih bolezni, ki vodijo do povišanega krvnega sladkorja. Vzroki nastanka so lahko različni, v osnovi pa gre za motnjo na nivoju izločanja ali delovanja hormona, imenovanega inzulin. Krvni sladkor, ki ga pogosto poimenujemo kar glukoza, je pri sladkorni bolezni torej povišan nad mejne vrednosti normalnega krvnega sladkorja. Te so določene glede na veliko populacijo oseb brez sladkorne bolezni in veljajo kot merilo za določanje normalnega presnovnega stanja telesa. Preden se bolezen izrazi, obstajajo predbolezenske stopnje oziroma znaki, da presnova ne deluje tako, kot bi morala. Te so na primer mejne vrednosti glukoze, ko se glukoza v krvi ne dvigne na nivo vrednosti, ki so značilne za bolezen. Mejne vrednosti so tiste, ki so še v okviru vrednosti zdrave osebe, vendar so v teh okvirih večkrat oziroma večinoma blizu zgornje meje. To pomeni, da lahko kljub neizraženim simptomom, zdravnik na bolezen posumi že preden se ta izrazi. Poznamo dva tipa sladkorne bolezni, tip 1 in tip 2.

Znaki in simptomi

Simptomi bolezni so lahko zelo raznoliki, večinoma bolezen dolgo časa ne kaže nobenih simptomov, se pravi ljudje na začetku ne opazijo, da je prišlo do kakšne spremembe. Pri nekaterih osebah pa se simptomi pokažejo hitreje in so bolj izraženi. Oseba čuti izrazito žejo, večkrat kot sicer ima potrebo po odvajanju vode, izgublja telesno težo kljub normalnemu hranjenju. Pri merjenju krvnega sladkorja izmerimo povišane vrednosti le tega, vendar sama zvišana vrednost še ne potrjuje bolezni. Za dokončno postavitev diagnoze sladkorne bolezni mora imeti oseba dvakrat ob različnih dnevih glukozo povišano nad mejne vrednosti, prav tako se velikokrat izvaja tako imenovane glukozne tolerančne teste za določitev telesne presnove glukoze.

Vzroki

Že prej smo omenili, da so vzroki za nastanek bolezni lahko različni. Gre lahko za nezadostno izločanje inzulina, hormona, ki skrbi za porabo krvnega sladkorja in s tem nižanje krvnih vrednosti le tega. Vzrok je lahko tudi pomanjkljivo delovanje inzulina, kadar na celice telesa učinkuje manj, kot je to normalno. V tem primeru je izločanje nemoteno. Prav tako pa obstaja možnost, da gre za mešan vzrok, ko tako izločanje kot samo delovanje inzulina ni ustrezno.

Medtem, ko gre pri sladkorni bolezni tipa 2 za postopno upadanje delovanja celic trebušne slinavke, gre pri sladkorni bolezni tipa 1 za avtoimunsko vnetje, ki ima za posledico primanjkljaj inzulina. Vnetje namreč vpliva na trebušno slinavko, kjer v celicah beta, ki so odgovorne za proizvodnjo in izločanje inzulina, nastanejo nepopravljive okvare. Avtoimunsko vnetje poteka hitro in ponavadi so prizadete veliko mlajše osebe, to so otroci oziroma mladostniki. Inzulin si tako osebe s tipom diabetesa 1 morajo že od vsega začetka bolezni redno dodajati. Osebe s tipom diabetesa 2 imajo pogosto najprej stanje mejno povišanega sladkorja, ki ga imenujemo prediabetes, ki se šele sčasoma sprevrže v pravo obolenje. Diabetes tipa 2 se pojavlja večinoma pri starejših odraslih osebah.

Dieta

Ljudje potrebujemo življenjskemu načinu ustrezno količino energije dnevno. Za izračun osnovnih dnevnih potreb po energiji obstaja več različnih enačb, ki upoštevajo spol, starost, telesno težo, telesno višino in se dopolnjujejo glede na življenjski slog osebe. Življenjski slog je namreč različen od človeka do človeka, tako moramo upoštevati predvsem dnevno telesno aktivnost in delo, ki ga oseba opravlja. V kolikor gre za čezmerno telesno težo je potrebno izračunano dnevni energijski vnos sorazmerno zmanjšati, če želimo doseči znižanje telesne mase.

Pomembna je ne le količina zaužitih kalorij dnevno, temveč tudi razporeditev vnesene količine energije čez dan. Priporoča se, da zajtrk doprinese 25 odstotkov dnevne količine energije, dopoldanska malica 15, kosilo 30, popoldanska malica 10 in večerja 20 odstotkov. Prav tako pomembna je razporeditev hranil. Tako bi naj ogljikovi hidrati sestavljali 45 do 60 odstotkov dnevne prehrane, maščobe manj kot 35 odstotkov in beljakovine 15 do 20 odstotkov skupnega energijskega vnosa. Vnos beljakovin mora biti omejen pri osebah z ledvičnimi obolenji. Na 1000 kcal naj bi zaužili tudi vsaj 14g vlaknin (za sladkorne bolnike se priporoča vnos 20g vlaknin na 1000 kcal).

Hrana, ki pripomore k neurejenim nivojem krvnega sladkorja in zato ni priporočljiva

Nezaželene so nasičene maščobne kisline, ki naj bi jih zaužili manj kot 7 odstotkov dnevnega energijskega vnosa ter transnenasičene maščobne kisline. Izogibali naj bi se čaju, kavi in kakavu, saj imajo neželene učinke na prebavila. Prav tako naj bi se izogibali uživanju belega kruha, drugih izdelkov iz bele moke, krompirju in škrobnim živilom, sladkarijam, vloženemu sadju, sladkemu pecivu, rafiniranim kosmičem ter alkoholnim pijačam.

Beli kruh in izdelki iz bele moke

Imajo visok glikemični indeks, kar pomeni, da takoj po zaužitju dvignejo nivoje sladkorja v neustrezno visoko raven. Živila z visokim GI so povezana s povečanim tveganjem za kardiovaskularne bolezni in druga kronična obolenja.

Škrobna živila

Kuhana škrobna živila, kot je na primer krompir, naj ne bi sestavljala jedilnika sladkornega bolnika. Škrobna zrna, ki spadajo torej med ogljikove hidrate, se med kuhanjem sprostijo iz svojih celuloznih ovojnic in s tem v telesu dvigujejo nivoje sladkorja. Uživanje neprekuhanih škrobnih živil vodi do drugačne slike. Prebavila lahko namreč v tem primeru regulirajo vnos sladkorjev v telo.

Meso

Meso in mesni izdelki imajo toksični vpliv in zvišujejo glukozno intoleranco.

Alkohol

Lahko pripomore k neurejenosti nivojev krvnega sladkorja. Vsakodnevno oziroma redno pitje alkoholnih pijač je zato odsvetovano.

Hrana, ki pomaga pri urejanju krvnega sladkorja

Od ogljikovih hidratov uporabljamo živila z nizkim glikemičnim indeksom (GI). Glikemični indeks predstavlja merilo za določitev dviga glukoze v krvi po zaužitju določenih ogljikovih hidratov. Živila, ki imajo nizek glikemični indeks, predstavljajo manjše breme za organizem in s tem ne povišajo krvnega sladkorja toliko, kot živila z visokim glikemičnim indeksom. Od maščob so zaželene enkrat nenasičene maščobne kisline (oljčno, repično olje, oreščki) in omega 3 maščobne kisline (ribje olje itd.).

Lakto-vegetarijanska dieta

Priporoča se lakto-vegetarijanska dieta, z manj kalorij, manj maščob ter veliko svežega sadja, zelenjave in oreščkov. Ni potrebno omejevanje sadja, čeprav vsebuje kar nekaj sladkorja. Sadje ima v sebi sadni sladkor oziroma fruktozo, ki se presnavlja brez inzulina in zato ne poslabšuje sladkorne bolezni. Maščobe in olja je potrebno omejiti, saj nižajo toleranco na beljakovine in škrobna živila. Uživanje presnih živil je zelo priporočljivo, saj ta stimulirajo in povečajo proizvodnjo inzulina. Za zadosten vnos beljakovin se priporoča skuta, mlečni izdelki in oreščki.

Specifična živila

Obstajajo specifična živila, za katera se ve, da imajo pozitiven vpliv na urejanje krvnega sladkorja. Ta so: olive, soja, artičoke, mango, česen in čebula. Vsa izmed naštetih imajo tudi nizek glikemični indeks in vsebujejo veliko vlaknin.

Zelišča in začimbe

Prav tako je znanih nekaj zelišč in začimb, ki vplivajo na ureditev vrednosti krvnega sladkorja. Cimet, na primer, deluje kot substitut inzulina, kadar gre za diabetes tipa 2. Za učinek zadostuje že en gram cimeta dnevno. Prav tako so za nižanje sladkorja dokazano učinkoviti listi bazilike (ocimum sanctum), ti bi poleg tega naj vplivali tudi na povišanje izločanja inzulina pri tipu 2 sladkorne bolezni. Trdnih dokazov za ta učinek še ni na voljo.

Grenka melona

V zadnjem času se veliko govori o pozitivnem vplivu uživanja grenke melone pri sladkornem obolenju. Ta namreč vsebuje posebno sestavino, ki je podobna človeškemu inzulinu, imenovano charantin. Za učinek se priporoča zaužiti količino charantina, ki se nahaja v treh do štirih grenkih melonah. Prav zaradi težkega zagotavljanja zadostnih količin le tega, so na tržišču tudi kapsule, ki vsebujejo dnevno priporočeno dozo charantina.

Mangan

V mislih je dobro imeti, da je potrebno s prehrano tudi zadostiti potrebam telesa po manganu. Ta mikroelement, ki ga sicer ne omenjamo dovolj, je ključen v produkciji hormona inzulina. Vrednosti mangana se med živili razlikujejo, veliko ga najdemo v citrusih, ovojnicah oreščkov in žitaric ter v zelenih rastlinah, ki vsebujejo klorofil. Prav tako morajo osebe s sladkorno boleznijo biti pozorne na zadosten vnos cinka, vitaminov B-kompleksa in polinenasičenih maščobnih kislin. 

Drugi ukrepi, ki pomagajo pri sladkorni bolezni

Telesna dejavnost, ki mora biti prilagojena telesnim zmožnostim, je zelo pomembna. Telesna aktivnost zagotavlja mišicam energijo za njihovo delovanje in ureja vrednosti krvnega sladkorja. Po dalj časa trajajoči aktivnosti se poveča vstop glukoze v mišice, zaradi povečane občutljivosti mišičnih celic na inzulin. Redna telesna vadba zmanjšuje neodzivnost tkiv na inzulin, izboljša toleranco za glukozo, zmanjšuje telesno težo, zmanjšuje glukozo v krvi in ureja nivoje maščob v krvi. Za učinek izboljšanja presnove je potrebna redna vadba vsaj 3-krat na teden od 30 do 60 minut. Vmes naj ne bi bilo več kot 2 dni premora. Po opustitvi telesne vadbe se presnova kmalu vrne na moteno raven.

Žalovanje, pretirana skrb in anksioznost so čustva, ki lahko vplivajo na dvig krvnega sladkorja. Telesu namreč povzročajo stres, to pa se odzove z boj ali beg reakcijo. Priporočljivo je torej redno posvečanje dejavnostim, ki sproščajo telo in duha ter znižajo količino stresa, ki ga doživlja naše telo.

Viri

–  Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

– Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

–  Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

–  Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

– Laura Shane-Mcwhorter. The American Diabetes Association: Guide to Herbs and Nutritional Supplements. 2009.