PARKINSONOVA BOLEZEN

Parkinsonova bolezen je nevrološka, počasi napredujoča degenerativna bolezen možganov. Bolezen je posledica poškodbe živcev v bazalnih ganglijih. Gre za področje možganov, ki je odgovorno za nadzor mišične napetosti in gibanja. Pri bolezni so poškodovane tiste celice, ki so potrebne za proizvodnjo nevrotransmiterja dopamina. Glavna značilnost te bolezni je torej pomanjkanje dopamina v možganih, kar povzroči več značilnih simptomov bolezni. Za parkinsonovo bolezen zdravila še ne poznamo, vendar je simptome bolezni mogoče lajšati z raznimi zdravili. Sama bolezen se prične že 20 ali 30 let pred nastopom prvih znakov obolenja, zato so raziskave bolezni usmerjene predvsem v zgodnjo diagnozo in razvoj zdravil, ki bi bolezen ustavila ali vsaj upočasnila njen razvoj.

Parkinsonova bolezen je razmeroma redka, vendar zelo težka kronična bolezen. V Sloveniji naj bi imelo parkinsonovo bolezen približno štiri tisoč ljudi. Bolezen se razvija počasi, praviloma nastopi po 50. letu starosti, v nekaterih primerih pa se pojavi tudi bolj zgodaj.

Znaki in Simptomi

Bolezen se običajno prične z rahlim tresenjem dlani, roke ali noge na eni strani telesa. V zgodnjih fazah bolezni je tresenje bolj očitno, ko oseba počiva, na primer med sedenjem ali stanjem; manj opazni so simptomi med uporabljanjem okončin. Značilni zgodnji simptom parkinsonove bolezni so gibi dlani oziroma prstov, ki spominjajo na valjanje nevidnih tablet, kovancev ali kroglic naprej in nazaj med prsti. Sčasoma, ko bolezen napreduje se simptomi poslabšajo, tresenje in šibkost okončin se pojavi na obeh straneh telesa, roke in glava se lahko pri bolni osebi neprestano potresavajo. Prizadeta oseba pogosto hodi s trdimi in okornimi koraki, noge se pri hoji lahko podrsavajo po tleh. V mnogih primerih bolezen povzroči stalno togo, sključeno držo in bolščeč izraz na obrazu, z redkim mežikanjem očesnih vek.

Pomanjkanje dopamina v možganih povzroči tresenje, upočasnjenost gibov, oteženo hojo s padci, tih in slabše razumljiv govor, depresivno razpoloženje, bolečine ter težave z zbranostjo in spominom.

Vzroki

Vzrok za Parkinsonovo bolezen je torej propadanje živčnih celic v delu možganov, imenovanem bazalni gangliji. Ti nadzorujejo fine mišične gibe, predvsem njihov začetek in tekoč potek. Celice v bazalnih ganglijih proizvajajo nevrotransmiter dopamin, ki skupaj z nevrotransmiterjem acetilholinom skrbi, da so mišični gibi natančni in tekoči. Pri parkinsonovi bolezni se razmerje dopamina in acetilholina poruši – nivo dopamina preveč upade, nivo acetilholina se preveč poviša in s tem se okrni nadzor finih mišičnih gibov. Natančni vzrok zakaj začne proizvodnja dopamina pri parkinsonovi bolezni upadati ni znano, verjetno pa gre za splet dejavnikov okolja in genetike.

Obstaja teorija, da bolezen povzroči nevrotoksin, ki v bazalnih ganglijih v možganih povzroči oksidativne poškodbe. Te oksidativne poškodbe so del okdisacijske reakcije, v kateri nastajajo prosti radikali, ki lahko uničijo celične membrane in živčne celice.

Dieta in življenjski slog – kaj lahko zase storijo osebe, ki so zbolele?

Zahodna medicina ne pozna nobene diete, ki bi urejala obolenje s prehrano, vendar prizna, da ima prehrana veliko vlogo pri morebitnem preprečevanju težav s prebavo, ki se lahko pri bolnikih pojavijo. Prehrana je s stališča zahodne medicine pomembna tudi v smislu preprečevanja podhranjenosti pri bolnikih. Pri bolnikih se lahko pojavijo še težave z žvečenjem hrane – takrat je temu potrebno prilagoditi tudi hrano. Sicer se bolnikom priporoča slediti običajnim smernicam zdravega prehranjevanja: hrana naj bo raznovrstna, obroki manjši in razporejeni tekom celega dneva. Če je prebava pri bolniku urejena in se težave z žvečenjem ne pojavljajo, naj bo na jedilniku veliko sveže zelenjave in sadja. Priporočljiv je visok vnos vlaknin in čim manj hrane živalskega izvora. Izogibati se je potrebno sladkorju, predelanim živilom in nezdravi oljnati hrani.

Poleg navedenega celostno usmerjeni zdravilci priporočajo še visok vnos hrane, ki je bogata z antioksidanti. To so predvsem semena, oreščki, zelenolistna zelenjava, fižol, začimbe ter zrna kakava. Priporočljivo je, da se bolniki izogibajo pesticidom. Namesto tega naj raje uživajo organsko pridelano hrano.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate pri parkinsonovi bolezni:

Vitamini in minerali

Kalcij in magnezij

Kalcij in magnezij sta potrebna za prenos živčnih impulzov, zato sta izjemno priporočljiva pri parkinsonovi bolezni, saj gre za bolezen možganov.

Vitamin B6

Vitamin B6 je je potreben za tvorbo dopamina, zato je eden izmed najbolj priporočljivih prehranskih dodatkov pri parkinsonovi bolezni. Bolnikom se ga priporoča dodajati v precej velikih količinah.

Vitamini B kompleksa

B vitamini so ključnega pomena za delovanje možganov, zato so za osebe s parkinsonovo boleznijo zelo priporočljive.

Vitamin C

Nekatere raziskave nakazujejo, da vitamin C upočasni napredovanje bolezni pri osebah, ki za parkinsonovo bolezen še ne prejemajo nobenih zdravil. Vitamin C prav tako izboljšuje cirkulacijo v možganih in je bistvenega pomena za proizvodnjo nekaterih snovi, ki sodelujejo pri prenosu živčnih impulzov ter pri proizvodnji hormonov. Ena izmed študij je pokazala, da ima kar 60% oseb s parkinsonovo boleznijo pomanjkanje vitamina C. Dodaten vnos vitamina je pri bolnikih s parkinskovo boleznijo zelo dobrodošel.

Vitamin E

Nekatere raziskave potrjujejo, da vitamin E zaustavlja napredek bolezni. Vzemite 400 IU vitamina E dnevno.

Drugi dodatki

Koencim Q – 10

Koencim Q – 10 je močan antioksidant. Nekatere raziskave so nakazale, da koencim v začetnih fazah parkinsonove bolezni lahko upočasni razvoj bolezni. Čeprav to ni popolnoma dokazano, je koencim Q – 10 priporočljiv že zaradi svojih antioksidativnih lastnosti.

Lecitin

Lecitin je zmes fotolipidov in drugih podobnih ter je ena glavnih sestavin celičnih membran. Lecitin je tako kot kalcij in magnezij potreben za prenos živčnih impulzov. Na voljo je več različnih proizvodov lecitina, najbolj priporočljivo je, da pri odmerjanju sledite navodilom na izbranem proizvodu.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Kalcij in magnezij: vzemite 1500 mg kalcija na dan hkrati s 750 mg magnezija

Koencim Q – 10: priporočljivo je 1200 mg Q – 10 na dan

Vitamin B6: vzemite do 1000 mg vitamina B6 dnevno

Vitamini B kompleksa: 100 mg z obroki trikrat dnevno                               

Vitamin C: vzemite 3000 mg vitamina C dnevno. Odmerek si porazdelite na več manjših odmerkov.

Vitamin E: vzemite 400 IU na dan

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.