POVIŠAN HOLESTEROL

Holesterol je voskasta in maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici in je sestavni del vseh celičnih membran. Najdemo ga v živčnem tkivu in žolču ter je nujen za nastanek hormonov in vitamina D. Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana, govorimo o hiperlipidemiji. Holesterol in trigliceridi so v vodi netopni. Za prenos s krvjo se nahajajo v posebni obliki lipoproteinov. Lipoproteine poleg holesterola sestavljajo še trigliceridi, posebne beljakovine apoproteini in fosfolipidi. Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov:

▪ LDL, ki so lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo beljakovine in veliko holesterola. Z njimi se prenašata dve tretjini holesterola ter

▪ HDL, ki so lipoproteini velike gostote, pri katerih prevladuje beljakovinski del.

Glede na tip lipoproteinov se holesterol deli na dve vrsti, na ‘dober’ in ‘slab’ holesterol. Holesterol LDL je tako imenovan slabi oziroma škodljivi holesterol, saj se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži. Vodi lahko do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvavitvi okončin in drugih organov. Holesterol HDL imenujemo tudi dobri, oziroma koristni in zaščitni holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma.

Visoka raven holesterola v krvi je eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za resne zdravstvene težave. Preveč holesterola poveča možnosti za bolezni srca (tudi za usodni srčni infarkt) ter za kap. Holesterol zavira krvni obtok, preveč holesterola pa povzroči tudi žolčne kamne, pri moških težave z doseganjem erekcije, visok krvni tlak ter zmanjšane miselne, kognitivne funkcije.

Kot smo omenili že zgoraj, holesterol ni samo slab. Naše telo ga v  zmernih količinah nujno potrebuje za pravilno delovanje celic, živcev in hormonov. Je bistvena sestavine vsake celice v našem telesu in brez holesterola življenje pravzaprav ni mogoče. Za porazdelitev holesterola po telesu so odgovorni lipoproteini v krvi. LDL lipoproteini nosijo holesterol iz jeter, kjer se tvori v celice, ki holesterol potrebujejo. HDL lipoproteini pa poberejo odvečni holesterol iz celic in ga popeljejo nazaj v jetra, kjer se razgradi in iz telesa bodisi izloči bodisi predela.

Kadar je naše telo v ravnovesju lipoproteini skrbijo, da so ravni holesterola uravnotežene. Ravnotežje pa se hitro podre, ko telo proizvede več holesterola kot ga HDL lahko odstrani. Celice vzamejo le toliko holesterola kot ga potrebujejo, HDL ga odstrani le toliko kot ga lahko, preostanek holesterola pa preprosto ostane v krvi. Holesterol, predvsem tip LDL lahko nato oksidira in se veže na arterijske stene, kar vodi v arterijsko vnetje. To kronično vnetje prispeva k nadaljnjemu nastajanju in odlaganju holesterola in drugih oblog na notranje stene arterij. Takšno nalaganje zoži arterije in omeji količino krvi, ki lahko prehaja skozi. To je bolezensko stanje, ki ga imenuje arterioskleroza ali poapnenje žil in je prva faza bolezni srca. Če arterioskleroza ostane nezdravljena, vodi v srčni napak ali srčno kap.

Znaki in Simptomi

Največkrat nas telo na povišane ravni holesterola ne opozori z nikakršnim znakom ali simptomom, zato je še toliko bolj pomembno, da osebni zdravnik redno pregleduje našo kri. Eden izmed mogočih znakov povišanega holesterola je nastanek tako imenovanih ‘holesterolnih obročev’ v očeh. Gre pravzaprav za depozite maščobe v del očesne roženice. Te maščobe tvorijo bel ali svetlo siv lok ali celoten krog tik pred obarvanim delom očesa. Glede na starost osebe s tem obročem in zdravstveno anamnezo je lahko holesterolni obroč znak povišane ravni holesterola. Če je v vaši družinski veji povišan holesterol pogosta težava, naj bo tudi vaš zdravnik bolj pozoren na morebiten povišan holesterol. K zdravniku se naročite tudi, če večkrat doživljate omotico, zmedenost ali otopelost, težave z ožiljem in prekrvavitvijo in težave z dihanjem po manjšem telesnem naporu.

Vzroki

Vzrok za povišane ravni holesterola se največkrat skriva v vsakodnevnem zahodnem načinu prehranjevanja, za katerega so značilni veliki vnosi živalskih beljakovin, nasičenih maščob in rafiniranih ogljikovih hidratov. Poleg tega poglavitnega dejavnika je vzrok za povišane ravni holesterola tudi dedna nagnjenost k obolenju ter določene druge primarne zdravstvene težave, na primer diabetes ali sindrom X (presnovni sindrom). Ne glede na dedne dejavnike ali druge zdravstvene težave, ki posameznika lahko podvržejo k povišanemu holesterolu, je prehrana tudi pri teh osebah izjemno velikega pomena.

Poglavitni vzroki povišanega holesterola so torej:

▪ slab način prehranjevanja, z veliko vsebnostjo nasičenih maščob in rafiniranih ogljikovih hidratov

▪ telesna nedejavnost

▪ dedna nagnjenost k povišanem holesterolu

▪ diabetes, inzulinska rezistenca

▪ hipotiroidizem

▪ stres

Prehrana in življenjski slog

V primeru povišanega holesterola je nujna sprememba v prehrani ter fizična vadba. K uravnavi holesterola pa vam lahko pomaga tudi več prehranskih dodatkov, ki so opisani dalje v članku in znižanje ravni stresa. Zelo priporočljivo je, da skušate povišan holesterol sprva znižati s spremenjenim načinom življenja, če pa vam to zares ne pomaga, poskusite z zdravili, ki vam jih lahko predpiše zdravnik. Farmacevtska sredstva so za zniževanje holesterola resda učinkovita, vendar obenem zastrupljajo jetra in lahko povzročijo prehranske pomanjkljivosti. V nekaterih primerih povišanega holesterola so morda res neizogibna, vse prevečkrat pa jih zdravniki povsem rutinsko predpišejo, osebe s povišanim holesterolom pa ne spremenijo svojega nezdravega načina življenja. Če se odločite, da ne boste jemali zdravil za povišane ravni stresa, o tem obvestite zdravnika, ki bo analiziral vašo individualno situacijo in precenil ali bo pri vas zadostovala sprememba življenjskega sloga ali pa je jemanje tablet (vsaj za določen čas) neizogibno.

Prav tako kot so slabe prehranjevalne navade glaven razlog za povišan holesterol, so tudi eden izmed najboljših načinov zdravljenja. Glavno priporočilo, ki ga morate upoštevati, da se vam bo zmanjšal holesterol je uživanje velikih količin vlaknin. To pomeni, da mora biti na vašem jedilniku veliko zelenjave, sadja, oreščkov, semen ter polnozrnatih žitaric. Odlična izbira so topne vlaknine, ki se ne raztopijo v vodi, temveč vežejo holesterol, ki prehaja skozi prebavni trakt. Ovseni otrobi so eno izmed živil, ki vsebuje topne vlaknine. Obstaja tudi več vrst študij, ki so dokazale, da se holesterol ob rednem uživanju ovsenih otrobov bistveno zniža. Skodelica ovsenih otrobov na dan naj bi po nekaterih študijah v 3 tednih zmanjšala ravni holesterola za kar od 8 – 23 %. Zelo priporočljiva vlaknina je tudi pektin, ki jo najdemo v lupinah jabolk ter mleta lanena semena. Zelo pomembno je, da ob povečanem vnosu vlaknin zmanjšate vnos maščob, posebno tistih nezdravih. Margarine, rafinirana olja in ocvrta hrana nima kaj iskati na vašem jedilniku. Prav tako veliko k zmanjšanju holesterola pripomore prenehanje uživanja sladkorja in zmanjšan vnos prečiščenih ogljikovih hidratov. Ljudem z diabetesom ali inzulinsko rezistenco običajno precej pomaga prenehanje uživanja preprostih ogljikovih hidratov, ki naj se v prehrani zamenjajo s tistimi bolj sestavljenimi, obenem pa naj te osebe povečajo vnos beljakovin v prehrani.

Topne vlaknine, ki bodo učinkovito nižale vaše ravni holesterola najdete v ovsu, rjavem rižu, stročnicah in sadju. Naj vsak vaš obrok vsebuje nekaj od naštetih sestavin. Priporočljiv zajtrk je na primer skodelica ovsenih kosmičev pripravljenih na sojinem mleku, v kombinaciji z bananami in nekoliko melase. Poleg lahko pojeste polovico pomaranče ali grenivke. Zelo je priporočljivo tudi uživanje močno obarvane zelenjave in sadja, saj je ta izjemno bogato z antioksidanti. Jejte raznoliko sadje in zelenjavo, vsak dan poskušajte pojesti 5 obrokov s sadjem in zelenjavo, ki pa naj bo surova ali le delno pokuhana. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da vse maščobe niso prepovedane pri povišanem holesterolu. Esencialne maščobne kisline imajo pravzaprav ravno nasprotni učinek – varujejo nas pred boleznimi srca in ožilja. V svoje telo jih lahko vnesete z uživanjem rib. Dobra izbira je losos, skuša. Privoščite si ribe približno dva do trikrat tedensko. Dober vir esencialnih maščobnih kislin so tudi lanena semena, ki jih lahko posujete na solato. Izjemno priporočljivo je tudi olivno olje, ki ga uporabljajte vsakodnevno. Obogatil bo testenine, solate ter vsakršno zelenjavno jed. Pri povišanem holesterolu sta izjemno priporočljiva tudi česen in čebula, ki pomagata nižati škodljivi tip holesterola in višati dober tip holesterola. Privoščite si veliko začimb. Začimbe so antioksidanti, kar pomaga pri preprečevanju oksidacije holesterola. Kajenski poper, bazilika, rožmarin in origano so izjemno dobra izbira. K znižanju holesterola prispevajo tudi oreščki, posebno orehi. Vsak dan lahko pojeste pest oreščkov.

Nasičene, hidrogenirane ali delno hidrogenirane maščobe zvišujejo raven holesterola. Z izogibanjem hrani, ki vsebuje takšne maščobe lahko veliko prispevate k svojem zdravju. Sladka peciva, krekerji, ocvrta hrana, pripravljeni solatni prelivi in margarina so živila, ki se jim morate odpovedati.

Večina ljudi s povišanim holesterolom je prej zelo nezdravo jedla. Tridnevni post z zelenjavno – sadnimi sokovi bo pomagal pri razstrupljanju telesa, posebno jeter, ki so najbolj obremenjena. Post pomaga tudi pri prekinitvi slabih prehranskih navad, zato je izjemno priporočljiv za ljudi s povišanim holesterolom.

Poleg prehrane je izjemno pomembno, da pazite na stres. Ta se je v raziskavah dokazal kot pomemben povzročitelj holesterola. Če je vaš vsakdan zelo stresen, bi vam koristila meditacija, vsakodnevni sprehod pred spanjem ali razne vadbe, ki umirijo telo in duha. Priporočljiv je tai qi, qi gong ali joga. Če imate povišan holesterol, poleg tega pa še kadite takoj prenehajte. Kajenje je velik povzročitelj srčno žilnih bolezni in v kombinaciji s povišanim holesterolom lahko vodi do srčnega napada. Tudi, če ne kadite bodite pazljivi, da ste čim manj izpostavljeni sekundarnemu kajenju. Redno telovadite. Fizična vadba krepi telo in zmanjšuje tveganje za povišan holesterol. V primeru, da imate prekomerno telesno težo morate shujšati. Ob zgornjih nasvetih kako se zdravo prehranjevati in ob rednem gibanju to ne bo prevelik izziv.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo v primeru povišanega holesterola:

Vitamini in minerali in antioksidanti

Antioksidanti in multivitaminski dodatek

Uživanje antioksidantov preprečuje, da bi holesterol oksidiral. Izberite si prehranski dodatek z veliko vsebnostjo antioksidantov ali multivitaminski dodatek in pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamin C

Vitamin C znižuje holesterol ter preprečuje oksidacijo holesterola.

Zelišča

Česen

Česen je zelo učinkovita rastlina, ki naravno pomaga nižati holesterol. Poleg uživanja česna v prehrani posezite tudi po kapsulah z česnovim ekstraktom.

Guggul

Guggul je zdravilna rastlina, ki jo v namene zdravljenja že vrsto let uporablja ajurveda. Učinkovito znižuje ravni holesterola.

Monascus purpureus

Ekstrakt te gobe prav tako učinkovito niža ravni holesterola.

Drugi dodatki

Niacin

Niacin ali nikotinska kislina je eden izmed najpomembnejših vitaminov B kompleksa. Imenujemo ga tudi vitamin B3. Je učinkovit pri zniževanju holesterola.

Polisokanol

Polisokanol je snov za katero je več študij dokazalo, da znižuje holesterol. Znižuje škodljivi holesterol in lipoproteine, obenem pa poveča raven dobrega holesterola.

Ribje olje

Ribje olje znižuje vnetne procesne v telesu ter znižuje raven holesterola in trigliceridov. Vsakodnevno užijte 1 – 2 žlici ribjega olja zjutraj, na tešče.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Česen: vzemite 300 – 500 mg kapsulo dvakrat dnevno

Guggul: vzemite 1500 mg kapsulo ekstrakta te rastline na dan

Monascus purpureus: vzemite 1200 mg ektrakta te rastline dvakrat dnevno. Ob uživanju tega prehranskega dodatka dnevno jemljite tudi Koencim Q10 v odmerku 100 mg.

Niacin: vzemite 1500 – 3000 mg dodatka dnevno

Polisokanol: vzemite 10 – 20 mg prehranskega dopolnila vsak večer

Vitamin C: vzemite do 1000 mg vitamina C na dan

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.lek.si/sl/skrb-za-zdravje/zvisan-holesterol/