Prehla

Osnovno o prehladu

Vnetja zgornjih dihal so ena izmed najpogostejših obolenj. Pojavljajo se skozi vso leto, najpogosteje pa v prehodnem obdobju, se pravi jeseni in spomladi. Pogoj za nastanek prehladnega obolenja je slabša imunska odpornost, ki se pojavi, kadar je telo podvrženo določenim stresnim situacijam. Tako lahko razložimo, zakaj se več prehladov pojavlja, ko končamo kak pomemben projekt ali se po dolgem napornem obdobju naenkrat znajdemo v postelji. Tudi prehod iz toplega na hladno vreme in obratno predstavlja stres za telo. V tem času smo še posebej občutljivi na mikrobe iz okolja in pogosto ne moremo narediti veliko za to, da se izognemo obolenju.

Najpogostejši povzročitelji prehladnih obolenj so virusi. Tako je napačno razmišljati, da bomo pač uporabili antibiotik, če bo potrebno, saj se viroza z uporabo teh zdravil ne pozdravi. Za viroze ne poznamo zdravil, razen sledenja priporočilom ki dokazano pomagajo, kamor vključujemo tudi zdravo prehrano. Res je, da če vztrajamo predolgo brez potrebnih ukrepov, se lahko okužba zaplete, dodatno se pojavi še bakterijska infekcija in takrat pristanemo na antibiotiku, saj smo zamudili obdobje, ko bi se lahko pozdravili brez zdravil.

Simptomi in znaki

Simptome prehlada čutimo že veliko prej, preden se znajdemo v postelji. Kadar smo v stiku z lastnim telesom, hitro začnemo opažati povečano utrujenost, nepripravljenost za običajno opravila, težave s spanjem, napetost v predelu, kjer se »kuha« okužba, pomanjkanje sline, glavobol, nemoč v mišicah, boleč občutek v žrelu, zamašen nos, izcedek iz nosu, kašelj in druge simptome. Pri različnih osebah se začetni znaki prehlada lahko zelo razlikujejo med seboj, vendar pa se pri določeni osebi simptomi večinoma ponovijo ob naslednjem prehladu. To pomeni, da če se dobro opazujemo, zelo hitro zaznamo napoved prehladnega obolenja in se s takojšnjimi ukrepi lahko izognemo zapletom. Da je obolenje postalo zapleteno in se je najverjetneje pridružila tudi bakterijska okužba, vemo po dolgem poteku brez ozdravljenja, spremembi barve izcedka oziroma izpljunka, slabšem splošnem počutju in morda še višjo telesno temperaturo, kot smo jo imeli na začetku prehlada. V primeru, da nimamo dobrega občutka glede zdravljenja doma, obiščemo osebnega zdravnika.

Vzroki

Povzročitelji prehlada so najpogosteje virusi iz skupine respiratornih sincicijskih virusov (RSV). Pri večini odraslih ti virusi povzročajo prehlad, lahko so pa nevarni za nekatere skupine otrok, kot so dojenčki do tretjega meseca starosti, nedonošenčki, ter dojenčki s prirojeno napako srca ali pljuč. Težji potek okužbe se lahko pojavi tudi pri starejših od 65 let in ostalih odraslih z veliko kroničnimi boleznimi, med katerimi so za težji potek posebej dovzetni ljudje s kronično boleznijo pljuč. Ob daljšem poteku obolenja se lahko virusni pridruži tudi bakterijska okužba. Bakterije, ki nas v tem primeru napadejo, so pogosto tiste, ki jih tudi sicer najdemo v našem telesu in v času, ko smo zdravi, ne povzročajo težav. Ko je naš imunski sistem oslabljen, te bakterije dobijo priložnost, da povzročijo obolenje, saj se proti njim šibek organizem le stežka bori.

Dieta

Dober pregovor pravi, da prehlad, zdravljen z zdravili, traja teden dni, kadar ga ne zdravimo z zdravili, pa sam od sebe mine v sedmih dneh. Zdravila so sicer v redkih primerih potrebna, vendar praktično nikoli, kadar se pravočasno lotimo drugih ukrepov. Glavna podpora za zdravljenje prehlada je zdrava prehrana. Na začetku obolenja je dobro, da en do dva dni ne zaužijemo hrane. Takrat je tudi čas, ko nam po navadi hrana ne tekne, zato je dobro, da poslušamo svoje telo. Potrebno je paziti na zadostno količino popitih tekočin. Večkrat dnevno se priporoča popiti skodelico mlačne vode, v katero stisnemo limono in dodamo čajno žličko medu. Pri prehladu koristi tudi ananasov sok. Dvodnevnemu postu sledi dieta s sadjem, ki jo izvajamo tri dni. Za uživanje se priporoča jabolka, hruške, grozdje, grenivke, pomaranče, ananas, breskve, melone ali katero koli drugo sočno sadje. Po petih dneh preidemo na prehrano, ki naj vključuje semena, oreške, žitarice, zelenjavo in sadje. Zadostiti moramo potrebam telesa po vitaminih in mineralih, ki jih v obdobju prehlada potrebujemo v večjih količinah, kot sicer.

Hrana, ki poslabša prehlad

Sladkor

Enostavni ogljikovi hidrati pripomorejo k nenadnemu dvigu krvnega sladkorja, kar je dober pogoj za dodatno razrast škodljivih bakterij v telesu.

Bela moka

Podobno kot prekomerne količine sladkorja, tudi bela moka podpira okužbo in se je moramo zaradi tega v največji možni meri izogibati. V prehrano jo lahko v zmernih količinah dodamo šele, kadar simptomi prehlada izzvenijo.

Rafinirane maščobe

Kadar smo prehlajeni se pH naše krvi giblje v mejnem območju kislega. To pomeni, da telo v tem obdobju teži k zakisanosti, ki jo lahko zlahka poslabšamo z uživanjem rafiniranih maščob. Namesto teh izberimo raje zdrave, hladno stiskane rastlinske maščobe.

Predelane mesnine

V mesnih izdelkih, ki so predelani, najdemo ogromno aditivov in drugih snovi, ki nam lahko kvečjemu škodijo, kot koristijo, kadar smo prehlajeni. Izognimo se torej uživanju hrenovk, klobas ali podobnih izdelkov in namesto tega uživajmo pusto perutninsko meso.

Sladkarije

V sladkarijah ni le sladkor, temveč tudi bela moka in koktajl škodljivih dodatkov, ki poleg trajnosti slaščic pripomorejo tudi k trajnosti našega prehlada. Izognimo se jim v velikem loku.

lkohol

Alkohol pripomore k zakisanosti telesa, privede do dehidracije in vpliva na zgoščevanje sluzi. To oteži prehod skozi dihalne poti, kar lahko ogrozi naše zdravljenje. Slabo vpliva tudi na prebavo in tako nima niti enega pozitivnega učinka v obdobju prehlada.

Kava

Kava je en izmed glavnih dejavnikov zakisanosti našega telesa. Zaradi zaviranja anti diuretičnega hormona pa pripomore tudi k večjemu izločanju tekočine iz telesa, kar vodi do dehidracije.

Hrana, ki pripomore k izboljšanju simptomov in znakov prehlada

Vitamin C

Glavni izmed vitaminov, ki naj bi jih zagotavljali telesu v obdobju prehlada, je vitamin C. Le ta ščiti pred nadaljnjimi okužbami in na naravni način spodbuja naš imunski sistem. Veliko ga vsebujejo citrusi, zelena listnata zelenjava, kalčki in sadje, kot so jabolka, hruške, grozdje in druge vrste. Dnevna doza vitamina C, ki naj bi jo zaužili se giblje med 1000 in 2000mg.

Česen in čebula

Česen v kombinaciji s čebulo deluje antibakterijsko, saj vsebuje naravne snovi, ki zavirajo rast škodljivih bakterij na mestu vnetja. Snov, ki se skriva v česnu, se imenuje alicin in deluje ne le proti bakterijam, temveč tudi proti virusom. Kadar imamo vnetje v žrelu se dobro izkaže čebula, saj ob zaužitju tvori film na površini vnete sluznice in pripomore k celjenju le te. Česen in čebulo uživamo v sveži obliki samostojno ali kot dodatek k solati.

Jagodičevje

Jagodičevje vsebuje veliko vitaminov, med katerimi se skriva tudi vitamin C ter mineralov, ki jih potrebujemo za hitrejše okrevanje. Jagode, robide, maline, kosmulje, ribez, borovnice in drugo jagodičevje, ki ga lahko v sezoni najdemo, se priporoča uživati sveže. Kadar nimamo na voljo svežega sadja, lahko otajamo zamrznjeno, saj se po zamrznjenju v sadju ohrani približno sedemdeset odstotkov snovi, kar vključuje vitamine.

Piščančja juha

Juha iz piščančjega mesa pomiri vnetje sluznic in je lahka za prebavo. Vsebuje cistin, to je beljakovina, ki pomaga razredčiti sluz, kar pripomore k sprostitvi zamašenih dihalnih poti. Ena izmed sestavin piščančje juhe je tudi karnozin, ki ima sposobnost podpreti organizem celo v obdobju prebolevanja gripe.

Jogurt

Osemdeset odstotkov našega imunskega sistema se nahaja v črevesju. To je razlog, zakaj mlečni izdelki z bakterijskimi kulturami pripomorejo k izboljšanju že potekajočega prehlada. Bakterije v črevesju izločajo pomembne snovi, ki podprejo imunski sistem v borbi proti zunanjim mikrobom, zato jih moramo imeti v mislih, kadar želimo s prehrano podpreti telo v boju proti prehladu.

Žitarice

Po obdobju, ko nam ne tekne nobena vrsta hrane, lahko v prehrano dodamo žitarice. Te na enostaven in zdrav način telesu dovedejo energijo, pripomorejo pa tudi k izboljšanju prebave, kadar imamo pridružene prebavne motnje. Dobro je izbirati čim več polnozrnatih živil, saj te s številnimi snovmi in ovojnico, ki vsebuje veliko vlaknin, podprejo tudi dobre bakterije v našem črevesu.

Ingver

Začimba, ki je že leta znana kot dober borec proti okužbam, je ingver. Ta pripomore k hitrejšemu izločanju sluzi in deluje lokalno antimikrobno. Še večji učinek ima, kadar ga uživamo skupaj z medom.

Med

Kljub temu, da je med večinoma sestavljen iz sladkorjev, so ti neškodljivi za zdravje v obdobju prehlada. Med je eno izmed boljših živil, kadar se lotevamo boja s prehladom, saj obloži sluznice, redči sluz in pripomore k hitrejšemu celjenju okužbe.

Kurkuma

Kurkuma je razen svojega delovanja na srce močna tudi kadar gre za prehlad. S snovjo, ki je podobna tisti, ki jo najdemo v papriki – kurkumin, deluje v podporo imunskemu sistemu.

Druga priporočila

Kadar zbolimo, je dobro, da se okrevanja lotimo na zdrav način. Ta vključuje veliko počitka, pitja tekočin, zračenja sobe, v kateri se nahajamo in zdravo prehrano, o kateri ste si lahko veliko prebrali. Pitje tekočin je pomembno, da zadostimo potrebam telesa, ki se trudi ozdraveti z izločanjem več sluzi. Kadar imamo povišano temperaturo, se veliko tekočine izgublja tudi s potenjem. Splošnega pravila glede količine tekočin, ki jih dnevno potrebujemo v obdobju prehlada, ni. Dehidracija se pojavi hitro, najpogosteje jo opazimo tako, da opazujemo ustnice. Če so te suhe ali razpokane, je potrebno piti več tekočin.

Zračenje je vsaj toliko pomembno kot ostali načini za izboljšanje simptomov. Vsaj enkrat na dve uri naj bi na stežaj odprli okna in prostor deset minut zračili. Tako se zrak v prostoru zamenja, poleg zraka pa navzven potujejo tudi bacili, ki se nabirajo v njem. Ti se namreč največkrat prenašajo ravno po zraku. Počitek je pomemben, da se sprostimo in naspimo, saj se med spanjem telo regenerira nekaj krat hitreje kot sicer. Ležanje v postelji je tako neizogibno, če želimo kar najhitreje ozdraveti. Kadar zaradi obveznosti zanemarjamo počitek se lahko kaj hitro znajdemo na antibiotikih zaradi dodatne bakterijske okužbe in si podaljšamo zdravljenje.

Bolezen poslabšajo vplivi iz okolja, kot so dim, smog in kajenje. Tako je potrebno v obdobju prehlada s kajenjem prenehati in se vsakodnevno sprehajati na svežem zraku, vsaj pol ure dnevno.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Souper broth! An old wives’ tale? No, chicken soup really CAN fight a cold, say scientists. Dostopno 12.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.dailymail.co.uk/health/article-2252167/Souper-broth-An-old-wives-tale-No-chicken-soup-really-CAN-fight-cold-say-scientists.html#ixzz4K1unNnPW .

 ▪ Ginger-Turmeric Cold & Flu Elixir. Dostopno 12.9.2016 na spletnem naslovu: http://freshly-grown.com/ginger-turmeric-cold-flu-elixir/ .