Propriocepcija  – Šesti čut

Obstaja pet običajnih čutil, o katerih se učimo in razpravljamo že od zgodnjega otroštva: vid, sluh, okus, dotik in voh. Možgani se zelo dobro zavestno zavedajo teh čutov. Informacije, ki jih prejmemo preko teh čutil, zavestno preverjamo, da lahko pridobimo izkušnje o okolju. Obstajajo pa še druga prav tako pomembna čutila, ki so odgovorna za pravilno delovanje telesa, vendar jih zavest ne zazna, ker jih živčni sistem ohranja pod zavestjo.

Eden takšnih čutil je propriocepcija in je tako pomembno čutilo, če ne še bolj pomembno, kot druga čutila za normalno delovanje telesa. Propriocepcija je proces, kjer lahko telo spreminja krčenje mišic, kot odgovor na zunanje dražljaje in sile.

Kako se propriacepcija občuti? To je kot bi vprašali ribo, kako se počuti v vodi. Tega ne moremo vedet, ker tega čuta ne moremo izklopiti, prav tako se ne spreminja tako intenzivno, kot na primer zvoki in svetloba. Propriacepcija je velik zaznavni čut. Ustvarja ogromno količino podatkov, toliko ali še več, kot vsi ostali čuti skupaj. Čeprav je to tihi čut, je za nas zelo pomemben. Že samo to, da vemo da obstaja, je veliko spoznanje.

Ljudje zares imamo šesti čut in temu čutu pravimo propriocepcija. To je občutek položajev telesa  v prostoru in gibanja. Ta občutek ustvarjajo živci v naših mišicah in vezivnem tkivu. Brez propriocepcije ne bi mogli stati, ker ne bi imeli ravnotežja. Še po nosu se ne bi znali popraskati, ker ga ne bi našli.

Živci, ki ustvarjajo propriocepcijo so vgrajeni v tkivih našega mišično-skeletnega sistema: mišicah, živcih, kitah, vezeh, sklepih in hrustancu. Možganom pošiljajo informacije, koliko pritiska in sile se izvaja na njih in kako hitro se te sile spreminjajo. Dejansko se zavedamo smeri naših oči, našega pogleda in fokusa le zato, ker lahko zaznavamo pozicijo zrkla in sile, ki je potrebna, da spremenimo obliko naših leč. Brez teh živcev v mišicah zrkla, bi lahko videli, vendar ne bi vedeli, kje se te stvari, ki jih gledamo v prostoru, nahajajo. Poskušajte si to predstavljati. Brez propriocepcije, bi bili dejansko slepi.

Ker imamo propriocepcijo, se lahko zavedamo, kako močno se krči naš biceps, kako upognjeno ali zvito je koleno, kako dolg korak smo naredili. Propriacepcija nam pove kašne velikosti je nekaj, kar držimo v pesti in kje v prostoru se ta stvar nahaja. Pove nam, koliko sile je potrebno, da dvignemo kozarec vode, da si ga po nesreči ne zabrišemo v obraz.

Propriocepcija je tudi odgovorna za užitek, ki ga občutimo zaradi senzorične novosti pri masaži. Čeprav so občutki na koži zelo pomembni, večina ljudi hrepeni tudi po bolj globokih občutkih naših proprioceptičnih živčnih končičev, ki so z masažo stimulirani. Nepoznani gibi sklepov, pritiskov na naše mišice na mestih, ki jih sami ne moremo doseči, raztezanje kit in ligamentov, ki so po navadi aktivni samo pri naporni vadbi, ustvarjajo v naših možganih užitek. Masaža je dejansko stimulacija proprioceptičnega čuta. Brez propriocepcije bi bila vsaka masaža samo masaža kože: revno čutno doživetje.

Ali se da propriocepcijo trenirati? TaiChi vadba

Vemo, da TaiChi vadba preprečuje padce. Raziskave so pokazale, da TaiChi zmanjšuje tveganje in pogostost padcev pri starejših ljudeh in to kar za 47,5 %. Vemo, da TaiChi deluje, vendar zakaj deluje? TaiChi vadba imitira več kot 95% vseh gibov, ki jih lahko naredite v vsakdanjem življenju. Nobena druga vadba ne pride temu niti blizu. Če se boste naučili kontrole v TaiChi vadbi, boste imeli mojstrsko kontrolo vseh gibov tudi v življenju.

Da bi ohranili ravnotežje, morate imeti »proprioceptično ostrino«, natančno živčno mišično kontrolo. Kot smo prej omenili, je propriocepcija zaznavanje telesa v prostoru in zaznava  gibanja.

Raziskave so pokazale, da ostrina propriocepcije z leti upada, kar je tudi eden od razlogov, zakaj starejši ljudje pogosteje padejo in se poškodujejo. Nekako je smiselno, da če ne zaznavate, kje se nahajajo določeni deli telesa, če ne čutite dolžine in delovanja mišic in nad temi mišicami nimate popolnega nadzora, potem ne morete ohraniti ravnotežja, da bi ostali pokonci. Če propriocepcija ne deluje tako kot je treba, je tudi veliko težje preprečiti padec, če se spotaknete. Zato  je propriocepcija pomemben mehanizem za preprečevanje padcev. TaiChi je odlična vadba za krepitev propriocepcije.

TaiChi se osredotoča na »zavestno zaznavanje položajev in gibov«. TaiChi vključuje počasne gibe, kjer se težišč telesa ves čas spreminja . Nenehno se spreminja tudi pozicija rok in nog v prostoru. Gibanje  v Tai Chi –ju ima elegantne in tekoče gibe, ki zahtevajo izredno natančnost in pozornost. Gibi in koti sklepov se neprestano spreminjajo in njihov položaj je ključnega pomena, če želimo formo izvajati pravilno. Akutno zavedanje pozicije telesa, je v TaiChi vadbi nujno, ravno zato TaiChi krepi proprioceptično ostrino.

Ena od raziskav se je osredotočila zlasti na učinek Tai Chi vadbe  na propriocepcijo gležnjev in kolenskih sklepov pri starejših odraslih, ki so TaiChi prakticirali redno. Njihov napredek so primerjali s tremi kontrolnimi  skupinami ljudi; tistimi, ki so večino časa sedeli, plavalci in tekači. Rezultati so pokazali, da je skupina Tai Chi pokazala “boljšo propriocepcijo gležnjev in kolen” kot sedeča skupina” in tudi boljšo kinestetiko kot skupini plavalcev in tekačev.

TaiChi izredno dobro vpliva na propriocepcijo gležnjev in kolen, ker vključuje veliko pol čepečih položajev, ki obremenijo mišice kolen in gležnjev pod različnimi koti.  Ena od teorij pravi, da TaiChi ohranja senzitivnost proprioreceptorjev v sklepih, vezeh, kitah in mišicah.

Gibanja gležnjev je  še posebej  pomembno za starejše. Starejši se bolj zanašajo na gibanje kolkov za nadziranje drže telesa, ko se gibljejo, medtem ko se mladi bolj zanašajo na gibanje gležnjev. Dejstvo, da starejši ljudje pogosteje padajo, nakazuje na to, da bi se verjetno morali bolj zanašati na gibanje gležnjev. Morda se starejši manj zanašajo na gležnje, ker živci v nogah ne komunicirajo več tako dobro z glavo kot nekoč. Zato je izrednega pomena, da se okrepi proprioreceptorje v gležnjih. TaiChi je za krepitev propriocepcije vsekakor odlična izbira.

Kako hitro se zgubi proprioceptično ostrino vidimo, ko se ljudje poškodujejo in so nekaj časa prikovani na posteljo. Ko dovolj okrevajo in ponovno poskušajo shoditi, dobesedno pozabijo, kako se to počne. TaiChi je lahko tudi odlična rehabilitacijska vadba, ki povrne  proprioceptično ostrino na prejšnji nivo ali pa ta nivo še zviša.