Slabokrvnost – anemija

Slabokrvnost, poimenovana tudi anemija, je stanje, pri katerem s prenosom krvi telo ne dobi zadostne količine kisika. Zmanjša se količina hemoglobina v rdečih krvnih celicah, število rdečih krvnih celic ali pa je težava mešane narave. Vsak dan nastane v našem telesu 100 milijonov novih rdečih krvnih celic, imenovanih tudi eritrociti. Pogoj za nastanek zadostne količine le teh je dovolj proteinov, vitaminov in železa. Izmed vitaminov so še posebej pomembni vitamini iz skupine B, izmed katerih izstopa folna kislina (B₉) ter vitamin B12 (kobalamin). Rdeče krvne celice skrbijo za zadosten prenos kisika do telesnih celic. Kisik dobivajo s prehodom skozi pljučno žilje, kjer se le ta veže na hemoglobin, ki je barvilo, prisotno znotraj rdečih krvničk. Hemoglobin je sestavljen iz proteinov in železa in ima v vsaki rdeči krvni celici štiri vezavna mesta, kamor se začasno veže kisik. Ta nato s krvnim tokom po žilah potuje do vseh organov in tkiv ter jim omogoča rast in razvoj. Brez zadostne količine kisika se telo ne more normalno razvijati. Pojavijo se določeni simptomi in znaki, ki jih brez krvnih testov zlahka zamenjamo za kakšno bolj nedolžno dogajanje v telesu. Količina hemoglobina v telesu je od človeka do človeka različna, razlikuje se tudi glede na spol. Določene normalne vrednosti za ženske v rodni dobi so 120-140g/l in za moške srednjih let 140-160g/l. 

Znaki in simptomi

Čeprav so znaki in simptomi pomanjkanja kisika v telesu sprva blagi, se po dlje časa trajajočem pomanjkanju pojavijo resnejše težave. Slabokrvnost lahko povzroči zelo hude oblike bolezni, kar se večina izmed nas ne zaveda.

Na začetku se oboleli dolgo počutijo dobro, nato se pojavijo znaki kot so utrujenost, nejevolja, slabost, težka sapa, hitro utripanje srca. Posledice pomanjkanja kisika so nepravilno delovanje določenih tkiv in organov, kar lahko povzroči glavobol, spremembe v obnašanju, mravljinčenje po udih, motnje požiranja, pojačane menstruacije ali zaprtje. Na pregledih se ugotavljajo blede veznice in koža, pospešen utrip srca, šum nad srcem, spremembe sluznice jezika in požiralnika, razjede ustnih kotov, spremembe na nohtih rok. Ob zelo hudi anemiji se lahko pojavijo krvavitve v določene organe, kot je na primer oko.

Vzroki

Najpogostejši vzrok slabokrvnosti je pomanjkanje železa. Pomanjkanje železa nastane postopoma. Najprej telo porabi zaloge železa, kar se že kaže na krvnih testih. Koncentracija železa v krvi je še nekaj časa po tem normalna, nato začne tudi količina železa v serumu upadati. Kadar pade pod najnižjo še zadostno koncentracijo, se pojavi anemija. Vzroki pomanjkanje železa so lahko dolgotrajne krvavitve, pomanjkljiva absorpcija železa iz hrane ali povečane potrebe po železu. Pri ženskah lahko gre za pojačane ali pogostejše menstruacije. Prav tako lahko do stalnih izgub krvi vodi redno jemanje nekaterih zdravil. Za ugotavljanje prikrite krvavitve v prebavila se opravljajo testi na kri v blatu.

Dejavnika tveganja za stalno znižane koncentracije železa v krvi sta nepravilna prehrana in stres, pogost vzrok slabokrvnosti pa je tudi pomanjkanje vitamina B12. Do pomanjkanja pride zaradi nezadostnega vnosa, povečanih potreb ali motenj presnove.

Dieta

Prehrana je prva, ki jo je potrebno urediti, kadar se pri osebi dokaže znižana koncentracija železa ali pomanjkanje vitaminov skupine B. Le redko so potrebni še nadaljnji koraki, saj se po mesecu ali dveh pravilne prehrane, stanje največkrat uredi. Količina železa, ki ga dnevno pridobimo s hrano, je odvisna od načina prehranjevanja. V razvitih državah s hrano pridobimo približno 16mg železa na dan. Ženske pogosteje kot moški uživajo prehrano, ki vsebuje manj železa in ga lahko pridobijo veliko manj, od 10 do 12mg dnevno. Zaradi menstruacij taka količina ne zadostuje za dnevne potrebe. Paziti je potrebno tudi na prehranjevanje z živili, s katerimi pridobimo zadostne količine vitamina B12. Na splošno se je potrebno izogibati vnaprej pripravljenim živilom, prehrani z veliko ogljikovimi hidrati ter zagotoviti zadosten vnos sadja in zelenjave.

Hrana, ki ni priporočljiva

Sladkor

Znano je, da je pri ljudeh, ki uživajo večje količine rafiniranega sladkorja, slabokrvnosti več. Bolj kot so ogljikovi hidrati enostavni, večja je njihova škodljivost. Belega sladkorja se je tako potrebno izogniti, kar velja tudi za belo moko.

Bela moka

Tako kot sladkor, vsebuje bela moke in izdelki iz nje, veliko enostavnih ogljikovih hidratov. Uživanju teh se je potrebno izogniti, tudi zato, ker presnova železa in folata po uživanju glutenskih živil upade.

Polifenoli in oksalati

Izogibajte se kombinaciji živil polnih železa z živili, ki vsebujejo polifenole ali oksalate. Ti namreč zavirajo absorpcijo železa iz prebavil. Polifenole vsebujejo čokolada, kava, vino in pravi čaj. Oksalate najdemo v rabarbari, listnati blitvi, čokoladi in špinači.

Ocvrta hrana

Ocvrta hrana je polna nezdravih maščob in drugih snovi, ki vplivajo na funkcijo organizma in slabšajo oksidativne zmožnosti. V primeru slabokrvnosti se je potrebno truditi, da telesu ponudimo zdrava živila in ga ne obremenjujemo dodatno.

Vnaprej pripravljena živila

V predpripravljenih živilih najdemo ogromno aditivov in konzervansov, ki naj bi skrbeli za obstojnost živil, v telesu pa povzročajo povečanje potreb po kisiku. Tako s temi živili dodatno obremenjujemo telo.

Kava

Kofein slabo vpliva an absorpcijo železa iz hrane, zato moramo v primeru anemije prenehati s pitjem kave. To je še posebej pomembno, kadar gre za hudo anemijo.

Alkohol

Redno uživanje alkohola vpliva na manjšo funkcijo železa v telesu, prav tako pa zavira presnovo folata, zato izgobanje alkoholu izboljša simptome in znake večine anemij.

Hrana, ki je priporočljiva

Živila z veliko železa

Vsejedci povečini dobijo dovolj železa s prehrano, saj se ta skriva v mesu in ostalih mesnih izdelkih v koncentriranih količinah. Vendar tudi mesojedci občasno potrebujejo nadomestitev železa, saj je vsako telo svet zase.

Za nadomestitev železa se priporoča redno uživanje zelenjave, kot je rdeča pesa, zeleni listi čebule, buča, korenje, radič, brokoli, zelena, paradižnik in krompir. Od sadja vsebujejo visoko vrednost železa jabolka, banane, temno grozdje, marelice, slive in jagode.

Druga živila z veliko železa so še ječmen, rjavi riž, fižol, soja in sončnična semena.

Rdeča pesa

Kadar govorimo o zdravljenju slabokrvnosti s prehrano, je rdeča pesa zagotovo najpomembnejše živilo, ki ga moramo vzeti v obzir. Peso lahko uživamo svežo, nekoliko pokuhano ali pijemo pesin sok. Le ta vsebuje kalij, fosfor, kalcij, žveplo, jod, železo, baker, vitamine skupine B (B1, B2, niacin, B6), vitamin C in flavonoide (vitamin P) ter dobro razmerje med ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami. Z visoko vsebnostjo železa rdeča pesa regenerira in povrne funkcijo rdečih krvničk, s tem pa pomaga telesu do zadostne preskrbe s kisikom. Primerna je za vse generacije, tako odrasle kot otroke in mladostnike, saj pokuhana obdrži le delček zemeljskega priokusa, večino pese pa pridobi prijeten, sladkast okus. Po enem mesecu rednega uživanja ene manjše pese ali dvakrat po deciliter soka dnevno zagotovo prinaša rezultate v primeru, ko gre za anemijo zaradi pomanjkanje železa v prehrani.

Meso in mesni izdelki

Želeso, ki se nahaja v mesu in mesnih izdelkih je že vezano na hem in ga naše telo hitro pridobi iz teh živil. Rastlinsko železo naše telo nekoliko težje pridobi, zato lahko že z majhno količino mesa pridobimo veliko železa, rastlinskih virov pa moramo zaužiti sorazmerno več za enak učinek.

Banane

Banane še enkrat izpostavimo, saj so zelo dober vir železa, poleg tega pa vsebujejo tudi folno kislino in B₁₂, ki sta oba koristna v boju proti slabokrvnosti.

Limone

Citrusi z visoko vsebnostjo vitamina C pomagajo pri boljši absorpciji železa iz hrane. Vsaj dvakrat dnevno naj bi oseba z anemijo zaužila sok ene limone.

Živila z vitaminom B₁₂

Vitamin B12 se nahaja večinoma v hrani živalskega izvora. Dobri viri vitamina so meso (še posebej jetra), ribe in morska hrana, perutnina, mleko in mlečni izdelki. Jajca sicer vsebujejo kar nekaj vitamina B12, vendar je ta večinoma za človeško telo nedostopen. Iz jajc ga namreč lahko uporabimo manj kot 9%. Redko najdemo vitamin B12 tudi v nekaterih fermentiranih živilih. V primeru prehranjevanja na veganski način je potrebno vitamin B12 v dieto dodajati v obliki podjezičnih pršil.

Med

Med poleg visoke vsebnosti železa vsebuje tudi veliko bakra, ki pripomore k boljši absorpciji železa. Tako je med že dolgo let znan po preprečevanju nastanka anemij.

Melasa

Melasa je bogat vir rastlinskega železa. Ena žlica melase vsebuje 3,5mg železa, kar predstavlja 19% dnevno priporočene količine za ženske v rodni dobi in 43% priporočene dnevne doze za moške ter ženske po menopavzi. Prav tako predstavlja ena jedilna žlica 13% dnevno priporočenega vnosa za malčke in nosečnice.

Mleko in skuta

Mleko in skuta vsebujeta veliko proteinov visoke vrednosti. Ti poleg pomembnih mikrohranil sestavljajo eritrocite in so pomembni pri nadomeščanju večje količine rdečih krvničk.

Jajca

Prav tako kot mleko in skuta jajca vsebujejo polno proteinov, ki sodelujejo pri nastanku rdečih krvnih celic.

Druga priporočila

Količina vitamina D je povezana s slabokrvnostjo, tako se priporoča dnevno zmerno gibanje na soncu, vsaj 15 minut. Za izboljšanje prekrvavitve se priporočajo hladne kopeli enkrat dnevno, redna zmerna telesna vadba ter masaže z eteričnimi olji. Stres je velik dejavnik tveganja za anemijo, zato je pomembno, da si privoščite dovolj počitka, ugodno delovanje pa ima tudi ukvarjanje s QiGong vadbo ali redna meditacija.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Recommendations to Prevent and Control Iron Deficiency in the United States. U.S. Centers for Disease Control and Prevention. https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/00051880.htm. Pridobljeno 29.7.2016.