Stari prijatelji

Nekega dne so se zbrali trije stari prijatelji. Vsi so bili učenjaki, ki jim je zaradi dela nenehno primanjkovalo časa. Da bi med seboj ohranili stik, so se nekoč, že pred leti dogovorili, da se bodo redno srečevali enkrat na leto.

To srečanje je bilo drugačno, čutiti ga je bilo drugače. Vsi trije prijatelji so se postarali in pričeli so čutiti svojo starost. Prvi učenjak je ob tem pripomnil: “Ponovno smo se vsi trije zbrali, da bi uživali v naši družbi, toda nihče izmed nas ne ve, če bomo naslednje leto še dovolj pri močeh za srečanje.”

Dugi učenjak se je pričel smejati. Rekel je: “Naslednje leto? Mislim, da gledaš predaleč v prihodnost in preveč predvidevaš. Danes sem še živ, toda kdo ve, če bom jutri znova ugledal dan.”

Učenjaka, ki sta že spregovorila sta se obrnila k tretjemu prijatelju, ki je v tišini sedel. Zamišljeno ju je pogledal in rekel: “Jutri? Prijatelja moja… v tem trenutku, ko sem z vama ne vem ali bo moj trenutni vdih tudi zadnji vdih, ki ga bom naredil. Kdo lahko z gotovostjo zatrdi, da bo enemu dihu sledil tudi drugi?”

Obrazložitev zgodbe

Zgodba o treh starih prijateljih je kratka, vendar v sebi vseeno nosi globoko sporočilo. Želi nam sporočiti kako negotovo in kako minljivo je naše življenje. V tem trenutku smo še živi, toda kdo ve koliko časa bomo še živeli.

Merjenje časa v letih

Prvi učenjak v zgodbi je čas meril v letih, tako kot ga meri večina ljudi v naši družbi. Kadar se pogovarjamo o svoji starosti, razmišljamo o letih, ki smo jih že preživeli. Tudi, ko nekdo premini razmišljamo o letih, ki jih je doživel. Leta in letnice so tudi način kako si zapomnimo najpomembnejše mejnike v našem življenju, kot je na primer izobrazba (leto šolanja, leto diplomiranja), kariera (leta zaposlitve) in zakon (obletnice poroke).

Merjanje časa v dnevih

Drugi učenjak v zgodbi je opozoril, da merjenje življenja v letih ne pokaže dovolj natančno kako minljivo je življenje. Kadar govorimo o letih se nam zdi, da je pred nami še dolgo časa in da imamo še veliko pred sabo. Resnica pa je takšna, da ne vemo koliko let, koliko časa še imamo na voljo – morda nimamo niti enega leta več. Vedno obstaja možnost, da se naše življenje nenadno konča, morda v nekaj dneh ali celo v enem samem dnevu.

Merjenje časa v trenutkih

Tretji učenjak je spregovoril o najmočnejši resnici. Minljivost življenja se ne meri v letih ali dneh, življenje teče le od enega trenutka do drugega. Nikoli ne vemo koliko minut ali sekund še imamo na voljo. Upamo, da se bo naše življenje nadaljevalo, v resnici pa lahko vsak trenutek preminemo brez opozorila. Vsak trenutek, vsaka minuta in vsaka sekunda je dragoceno darilo, ki ga moramo ceniti.

Zgodba nam želi podati še eno pomembno sporočilo in sicer, da je naša povezanost z drugimi prav tako dragocena kot je dragoceno življenje. Naša družina in prijatelji so tisti, ki dajejo našemu minljivemu življenju smisel. Tako kot ne smemo za samoumevnega jemati našega življenja, ne smemo za samoumevne jemati prijatelje in družino.

Bližnji

Vse kar so učenjaki v zgodbi izrekli, se nanaša tudi na prisotnost naših bližnjih v našem življenju. Včasih družino in prijatelje vidimo kot nekakšno stalnico, kot nekaj, kar bo za vedno prisotno v našem življenju. Najmanj kar pričakujemo je, da bodo okoli nas še mnogo let. Zaradi takšnega pričakovanje je izguba bližnjega vedno šok. Kako so kar naenkrat izginili? Kaj pa vsa tista leta, ki naj bi jih še preživeli z nami?

Izgubo bližnjega lahko primerjamo z besedami drugega učenjaka v zgodbi – predvidevati v letih pomeni preveč predvidevati. Morda imamo koga izmed svojih najbližjih na voljo samo še nekaj dni, morda pa je tudi razmišljanje v dnevih preveč optimistično. Nihče na tem svetu nam ne more zagotoviti, da bodo ti ljudje ostali v našem življenju od enega do drugega trenutka.

Včasih se naše življenje zdi trdno in močno, spet drugič se nam zdi kot plamen sveče, ki ga lahko vpihne vsak vetrič.

Minljivost je nekaj, česar se moramo zavedati. Posebno primeren čas za zavedanje minljivosti so prazniki, torej čas, ki ga preživimo s svojo družino in prijatelji. Morda nekatere izmed naših najbližjih vidimo le ob posebnih priložnostih. Če je tako, praznični čas preživimo z njimi ter uživajmo v njihovi družbi in prisotnosti.

Kadar se ponovno povežemo z našimi ljubljenimi osebami jim povejmo, kako hvaležni smo, da so v našem življenju. Pokažimo jim, da cenimo vsak trenutek, ko smo z njimi in da so dragoceno darilo v našem življenju. Poglejmo v njihove oči, kljub negotovosti in minljivosti v našem življenju, se bomo počutili pomirjene in hvaležne.