Težave s ščitnico

O ščitnici

Žleza ščitnica leži na vratu, pri odraslih tehta od 10 do 25 gramov in je sestavljena iz dveh med seboj povezanih delov. Celice ščitnice proizvajajo dva pomembna hormona, imenovana tiroksin in trijodtironin. Za proizvodnjo zadostne količine teh hormonov, moramo s prehrano zaužiti dovolj joda. Dnevna količina joda, ki naj bi ga po priporočilih Svetovne Zdravstvene Organizacije zaužili, je 150 do 200 mikrogramov. Jod, ki ga zaužijemo, se v telo absorbira preko prebavil. Najpogostejši motnji delovanja ščitnice sta hipotiroza in hipertiroza. Hipertiroza je sklop pojavov, ki so povezani s prekomernim izločanjem ščitničnih hormonov. Prekomerno delovanje ščitnice se kaže z različnimi odzivi tkiv in organov po celotnem telesu, saj ščitnični hormoni vplivajo na funkcije telesa. Hipotiroza je posledica funkcijskih ali strukturnih motenj, ki povzročijo nezadostno izdelovanje ščitničnih hormonov. Telo se trudi spodbuditi delovanje žleze, vendar ta ni sposobna izdelati zadostne količine hormonov. Težave s ščitnico zaradi pomanjkanja joda so redke, vendar jih ne gre zanemariti. Na nekaterih območjih po svetu je pojavnost teh težav med ljudmi od 5 do 6 odstotna.

Simptomi in znaki

Pri hipertirozi so oboleli nemirni, utrujeni, imajo nepravilno bitje srca, hujšajo kljub normalnemu ali povečanemu apetitu. Pridruženo je prekomerno potenje, tresenje in slabo prenašanje vročine. Koža je topla, vlažna, mehka, lasje so tanki in mehki ter izpadajo, nohti so lahko spremenjeni. Predvsem značilne so motnje srčne akcije, ki se kažejo kot pospešen in nereden utrip. Oboleli imajo lahko težave pri dviganju rok in hoji, so razdražljivi, slabo spijo, se težje koncentrirajo, lahko pa se na okolico odzivajo agresivno.

Pri hipotirozi se simptomi in znaki pojavijo šele kasneje v poteku bolezni, v začetnem stanju jo lahko odkrijejo po naključju. Oboleli so brez volje, prekomerno zaspani, utrujeni in pozabljivi. Telesna teža osebe s hipotirozo običajno narašča, jezik se odebeli, slabše prenašajo nizke temperature, pridruži pa se lahko tudi zaprtje in oteklost obraza ali drugih delov telesa. Koža je hladna, suha in zadebeljena. Bitje srca je normalno ali je frekvenca znižana, srčna funkcija je lahko oslabljena. Prav tako kot srčna funkcija je lahko oslabljena tudi funkcija pljuč. Oboleli imajo težave s spominom, zmanjšano motivacijo, koncentracijo in sposobnost racionalnega mišljenja. Lahko imajo znake depresije.

Vzroki

Glavni vzroki hipertiroze so motnje uravnavanja delovanja žleze ščitnice oziroma prekomerna stimulacija žleze, čezmerno izplavljanje shranjenih hormonov zaradi nepravilne zgradbe žleze, ali ne odzivanje žleze na regulacijo izločanja. Vzrok hipotiroze je lahko motnja v uravnavanju ščitnice ali avtoimunsko obolenje, lahko pa je vzrok nezadostnega delovanja ščitnice neznan in motnjo poimenujemo primarna hipotiroza. Testi funkcije ščitnice se izvajajo s pregledom krvi in ultrazvokom žleze.

Dieta

Prehrana pri težavah s ščitnico naj bi pomagala očistiti toksine iz telesa in skupaj z zadostno mero počitka pripomogla k lajšanju simptomov. Sadni sokovi, kot so sok pomaranče, jabolka, ananasa in grozdja so priporočljivi za uživanje vsaki dve do tri ure od osmih zjutraj do osme ure zvečer vsak dan pet dni zapored. Lahko se lotimo posta, v obdobju katerega uživamo navedene sokove. Post naj bi trajal pet dni. Po petih dneh posta v prehrano vključimo sadje in mleko, ki jih uživamo trikrat dnevno, med obroki naj bo pet ur razmaka. Dieta s sadjem in mlekom naj traja tri dni. Od sadja so primerna jabolka, ananas, grozdje papaja in drugo sočno sadje.

Polovica dnevno zaužite hrane naj bi bila sestavljena iz svežega sadja in zelenjave. Ogljikove hidrate je najbolje dobiti z uživanjem polnozrnatih živil in krompirja. Beljakovine dodamo v prehrano s siri, fižolom, grahom, lečo in oreški. Izogibamo se mesa.

Hrana, ki škoduje pri težavah s ščitnico

Gluten

Ena izmed beljakovin, ki jih najdemo v pšenici, ječmenu, rži in ovsu ter izdelkih iz teh žit, je imenovana gluten. Le ta lahko razdraži tanko črevo in ovira delovanje zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice. Kadar se ne moremo ali ne želimo izogniti glutenu, moramo izbrati polnozrnata živila, kar vključuje kruh, testenine in riž. Ta imajo večji delež vlaknin in ostalih snovi, ki dobro vplivajo na prebavni trakt. Zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice ne smemo jemati sočasno z živili, ki vsebujejo gluten oziroma veliko vlaknin.

Sladkor

Hipotiroidizem vpliva na zmanjšanje metabolizma, kar vpliva na celotno telo. To pomeni, da oboleli zlahka pridobivajo na telesni teži, v kolikor ne pazijo na kalorični vnos. S sladkorjem hitri vnesemo prevelike količine kalorij v telo, zato naj bi se izogibali dodajanju sladkorja k živilom in vsej sladki hrani. Količino dnevno zaužitega sladkorja moramo vsaj prepoloviti, če ne izločimo sladkorja iz prehrane popolnoma.

Prekomerna količina vlaknin

Zadostne vrednosti vlaknin v prehrani nam pomagajo pri prebavi, vendar lahko prekomerne količine povzročajo težave z zdravljenjem hipotiroidizma. Dnevne količine zaužitih vlaknin za odrasle naj ne bi presegale 35 gramov dnevno in naj ne bi bile manjše od 20 gramov dnevno. Vlaknine v večjih količinah se skrivajo v polnozrnatih živilih, zelenjavi, sadju, fižolu, grahu in ostalih stročnicah.

Soja

Prekomerne količine hormona estrogena lahko vplivajo na zmožnost učinkovite porabe ščitničnih hormonov. Soja je polna fitoestrogenov, ki lahko povečajo tveganje za nastane hipotiroidizma. Oboleli s hipotiroidizmom naj bi se uporabi soje v prehrani izogibali.

 Zelje in druga zelenjava iz družine križnic

Križnice, med katere spadajo brokoli, cvetača, belo in rdeče zelje, brstični ohrovt in kodravi ohrovt, lahko vplivajo na proizvajanje ščitničnih hormonov. To velja predvsem pri ljudeh, ki imajo pomanjkanje joda. Presnova teh vrst zelenjave ima vpliv na absorpcijo joda s strani ščitnice, kar je osnovni proces, ki pripomore k normalnemu delovanju te žleze. Kuhanje zelenjave iz družine križnic načeloma zmanjša vpliv le teh na ščitnico. Na dan naj ne bi pojedli več kot 150g zelenjave iz te družine.

Veliko maščob

Maščobe spremenijo delovanje zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice. Prav tako lahko vplivajo na naravno proizvajanje ščitničnih hormonov. Priporoča se, da se izogibamo slabim maščobam, torej ocvrti hrani, maslu, majonezi, margarini in mastnim kosom oziroma delom mesa.

Natrij – kuhinjska sol

Hipotiroidizem poveča tveganje za visok krvni pritisk in previsoke vrednosti natrija v prehrani zato niso priporočljive. Dnevni vnos natrija naj bi bil maksimalno 1500miligramov.

Kava

Kofein blokira absorpcijo nadomestnih ščitničnih hormonov, kar pomeni, da zmanjšuje delovanje zdravil za ščitnico. Osebe, ki jemljejo zdravila v času pitja kave imajo neurejene vrednosti ščitničnih hormonov.

Alkohol

Uživanje alkohola vpliva na nivo ščitničnih hormonov v telesu in zmožnost ščitnice, da le te proizvaja. Ima toksični učinek na ščitnico in zmanjša učinek ščitničnih hormonov v telesu. Oboleli za boleznijo ščitnice se naj v popolnosti izognejo pitju alkohola.

Hrana, ki podpre delovanje oziroma zdravljenje bolezni ščitnice

Jod

Jod v prehrani je bistven za pravilno delovanje ščitnice. Živila, ki vsebujejo jod so šparglji, korenje, česen, čebula, oves, ananas, polnozrnati riž, paradižnik, vodna kreša in jagode.

Vodna kreša

Kreša je en izmed najbogatejših virov joda izmed vseh živil. Uživanje vodne kreše pripomore k urejanju funkcije ščitnice in preprečuje nastanek bolezni ščitnice. Iz kreše lahko izdelamo tudi mazilo, ki pomaga proti oteklinam povezanih s slabšim delovanjem ščitnice.

Morski sadeži

Školjke, alge in ostali morski sadeži so eni izmed najbogatejših naravnih virov joda. Priporoča se jih uživati vsaj enkrat tedensko, kadar imamo težave, ki bi lahko bile posledica nepravilnega delovanja ščitnice.

Ribe

Omega 3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah, kot so losos, postrv, skuša, tuna in sardine, so odgovorne za pozitiven vpliv na naše zdravje. Nezdravljen hipotiroidizem lahko poveča tveganje za nastanek srčno žilnih obolenj, saj se povečajo vrednosti LDL v krvi. Omega 3 pripomorejo k znižanju ravni LDL, zmanjšajo vnetje, podpirajo imunski sistem in znižajo tveganje za nastanek srčno žilnih obolenj. Poleg omega 3 ribe vsebujejo veliko selena, ki prav tako pomaga zmanjševati vnetje.

Oreški

Oreški so dober vir selena, ki se večinoma shranjuje v ščitnici. Dodamo jih lahko k solatam ali jih uživamo samostojno. Brazilski oreški, makadamijevi oreški in lešniki vsebujejo še posebej visoke vrednosti tega minerala, ki podpira normalno delovanje ščitnice. Zaradi visoke vsebnosti maščob moramo paziti na vnos, kar se tiče brazilskih oreškov zadostujeta en ali dva dnevno, drugih oreškov pa moramo zaužiti približno za majhno pest, da zadostimo potrebam telesa po selenu.

Polnozrnata živila

Zaprtje pogosto spremlja hipotiroidizem. Težave s prebavo se lahko precej zmanjšajo ob uživanju polnozrnatih živil.

Sveže sadje in zelenjava

Sadje in zelenjava ima nizko količino kalorij, vendar vsebuje visoko hranilno vrednost. Borovnice, češnje, sladki krompir in paprika vsebujejo še posebej visoke vrednosti antioksidantov, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčnih bolezni.

Regrat

Listi regrata so zelo priporočljivi za uživanje v obliki solat, če trpite za boleznimi ščitnice. Liste lahko pripravite tudi v kombinaciji z ghee maslom in topel pripravek polagate na otečene predele vsak dan v obdobju dveh tednov.

Druga priporočila

Dnevno oblaganje vratu s hladnim obkladkom za 20 do 30 minut se je izkazalo kot učinkovito pri lajšanju simptomov. Oboleli naj veliko počiva, se zmerno giblje, vendar naj z gibanjem ne pretirava. Kadar želimo povečati dnevno količino gibanja to storimo postopoma in počasi. Nikoli ne smemo izčrpati telesa, saj lahko to privede do zapletov. Potrebno je narediti vse, kar je v naši moči, da se izogibamo stresu in stresnim situacijam. S kajenjem je potrebno prenehati, saj so dokazali jasno povezavo med kajenjem in poslabšanjem simptomov bolezni ščitnice. Kajenje z ostalimi oblikami odvisnosti je lahko tudi dejavnik tveganja za nastanek težav s ščitnico.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Thompson D., Jones N. 9 Foods to avoid with hypothyroidism. Dostopno 13.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.everydayhealth.com/hs/thyroid-pictures/foods-to-avoid/#02

▪ Theobald M., Marcellin L. 7 Hypothyroidism-Friendly Foods to Add to Your Diet. Dostopno 13.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.everydayhealth.com/hs/thyroid-pictures/foods-to-eat/