Ulcerativni kolitis

Črevesje je sestavni del naših prebavil, ki imajo preko ustne odprtine in zadnjika v primerjavi z drugimi organi v telesu bolj tesen stik z okoljem. Na črevesje vpliva predvsem zaužita hrana, saj se večina drugih snovi ustavi v dihalih ali se z njimi spopade zgornji del prebavil. Skozi črevesje potuje vsa hrana, ki se ne absorbira v zgornjem delu prebavil, ustih ali želodcu. Celotno črevesje pri človeku meri 8 metrov v dolžino, površina pa zaradi številnih resic znaša približno 400 kvadratnih metrov. V črevesu se dogaja veliko fizioloških procesov, ki skrbijo za presnovo in pravilno delovanje imunskega sistema.

Vnetje v črevesu spremlja vrsta neprijetnih posledic, ki niso omejene le na pomanjkanje hranil. Ulcerativni kolitis je kronično vnetje debelega črevesa in kolona z resnimi simptomi in znaki. Bolezen se pojavi zaradi draženja stene črevesa in je posledica odziva organizma na določene snovi. Je avtoimunske narave, kar pomeni, da se ob stiku z nekaterimi snovmi sprožajo protitelesa, ki spodbujajo imunski sistem k vnetnim procesom. Vnetje je pogosto prisotno v blagi obliki, prisotna so tudi poslabšanja. Le ta se pojavljajo v rednih ali nerednih obdobjih in so lahko odvisna od določenih sprožilcev, kot so stres, nekatera živila ali pijača ter drugi. Bolezen se najpogosteje pojavi v mladosti, med dvajsetim in tridesetim letom starosti, lahko pa obolijo ljudje vseh starosti. V Sloveniji je obolenje prisotno pri 5. od 100.000 osebah. Pri ženskah se pojavlja nekoliko pogosteje.

Simptomi in znaki

Ulcerativni kolitis prizadene debelo črevo in rektum, zelo redko je zajet tudi kak centimeter tankega črevesa. V hujših primerih se na steni črevesa tvorijo razjede, ki lahko zakrvavijo. Oboleli odvaja blato v katerem se nahaja sluz in kri. Gibanje črevesa je spremenjeno, občutijo se neredni in nepravilni krči, ki so prisotni še posebno na levi strani trebuha. Obolenje se največkrat pojavi v spodnjem delu črevesja in se nato pomika navzgor. Blato je bolj tekoče in odvajanja pogostejša. Značilen je povečan napor ob odvajanju. Z blatom se odvajajo večje količine tekočin in krvi, kar ima za posledico pridružene težave, kot so utrujenost, vročina, slabost, bruhanje, izguba teka in slabokrvnost. Zmanjšano je odvajanje plinov, zato se lahko pojavi občutek napenjanja. Bolezen v nekaterih primerih poteka z občasnimi obdobji slabšega gibanja črevesa, kar lahko vodi v zaprtje. Oboleli so pogosto nezadostno prehranjeni in imajo znižano telesno težo. Simptomi so prisotni tudi ponoči, kar lahko povzroči težave s spanjem.

Vzroki

Jasnega vzroka za nastanek ulcerativnega kolitisa ne poznamo. Govori se o vplivu genetskih, vnetnih in imunskih dejavnikov ter dejavnikov okolja. Predvideva se, da na začetek obolenja vpliva prekomeren imunski odziv na vsebino črevesa. Dejavniki tveganja za razvoj ulcerativnega kolitisa so kronično zaprtje, uporaba odvajal, preobčutljivost na določena živila, kot so jajca, mleko in pšenica ter dolgotrajna uporaba antibiotikov. Na nastanek bolezni vpliva tudi dolgotrajen stres.

Dieta

Prehrana pomembno vpliva na črevesje. Zaradi tega, ker hranila potujejo skozi prebavila in prihajajo stik s črevesno steno, je pomembno kaj zaužijemo. Izkušnje kažejo, da lahko sprememba prehrane v primeru ulcerativnega kolitisa vpliva na zmanjšanje simptomov in znakov bolezni. Spremembo prehrane je priporočljivo pričeti s postom, ki naj traja vsaj pet dni. V tem času smemo zaužiti vodo in sokove. Lahko izberemo papajin, korenčkov in zeljni sok, ki so v tem primeru še posebej blagodejni. Črevesje naj bi čistili dnevno s klistirjem.

Po postu s sokovi je koristno postopno dodajanje živil v prehrano ter skrb za redno prehranjevanje z manjšimi obroki čez cel dan. Pričnemo z uživanjem na pari kuhane zelenjave, riža in dobro zrelega sadja. Uživamo tudi jogurt in skuto, ki pa naj bosta pridelana iz zdravega mleka. Pravzaprav bi morali tudi ljudje, ki ne obolevajo za vnetji v črevesju, za vse mlečne izdelke, ki jih uživajo, vedeti natanko od kod prihajajo. Pesticidi, antibiotiki in ostale snovi, ki se nahajajo v mleku krav, vzgajanih po konvencionalnih metodah, so lahko za naše črevo namreč zelo škodljivi. Po približno desetih dneh od posta, lahko pričnemo z uživanjem žitaric, kaljenih semen, polnozrnatega kruha in surove zelenjave. Vso hrano je potrebno dovolj prežvečiti in si za obrok vzeti precej časa. Zadostna količina sline in manjši koščki hrane namreč zagotavljajo, da se hrana lažje prebavi in na tak način manj obremenjuje črevesje.

Hrana, ki škoduje, saj povzroča težji potek bolezni in poslabša pridružen simptome

Beli sladkor

Sladkor poslabša vnetne procese v telesu in povzroča veliko zdravstvenih težav, predvsem kadar z vnosom le tega pretiravamo. Poleg vsega sladkor ne vsebuje hranil, temveč le prazne kalorije.

Mlečni izdelki

Mleko je pogost prehranski alergen pri osebah z ulcerativnim kolitisom. Če oseba sumi, da so simptomi bolezni slabši zaradi uživanja mlečnih izdelkov, je potrebno preobčutljivost preveriti. Kadar so mlečni izdelki znan alergen, je potrebno iz prehrane izločiti mleko, jogurt, maslo, sir in druge mlečne izdelke.

Polnozrnata moka

Hrana z veliko vlakninami lahko pripomore k poslabšanju bolezni, kadar poteka akutni zagon le te. Polnozrnata moka vsebuje visok delež vlaknin, saj je v njej prisotna tudi ovojnica žit, iz katerih je zmleta. Izogibati se je potrebno vsem polnozrnatim živilom, kot so kruh, kosmiči, testenine in drugi. Prav tako ni priporočljivo uživati rjavega riža, divjega riža, kvinoje, ječmena, prosa, bulgurja, ajde in ovsa, saj vsebujejo določene snovi, ki spodbujajo akutni zagon bolezni.

Oreški in semena

Oreški, ki so sicer priporočljivi pri večini bolezni, so v primeru zagona ulcerativnega kolitisa na negativni listi. V njih se namreč skrivajo vlaknine, ki jih je zelo težko prebaviti. Izogibati se je potrebno predvsem orehom, lešnikom, indijskim oreškom, mandljev, makadamije, arašidov in pistacij. Kot v oreških, se tudi v semenih nahaja velika količina težko prebavljivih, netopnih vlaknin. Te lahko poslabšajo spremljajoče simptome, kot so napihnjenost trebuha, diareja, flatulenca in drugi.

Stročnice

Fižol, leča, grah in druge stročnice so sicer zdrava živila, vendar to ne drži za osebe z ulcerativnim kolitisom med akutnim poslabšanjem bolezni. Zaradi neprebavljivih sladkorjev v grahu se lahko napihnjenost trebuha poslabša.

Sadje z veliko vlakninami

Večina sadja vsebuje veliko vlaknin. Te so škodljive predvsem pri akutnem zagonu bolezni, kadar jemo sveže, suho ali sadje, ki vsebuje semena, ki jih ne moremo odstranit (npr. jagodičevje). Oboleli z ulcerativnim kolitisom sme uživati sadje, ki je olupljeno in termično obdelano. Lahko uživa tudi vloženo sadje, vendar je potrebno izbrati vrste z manj sladkorja. Pije lahko sadne sokovi, vendar le filtrirane. Pitje slivovega soka je odsvetovano, saj ima visok delež vlaknin.

Močno začinjene jedi

Začinjene oziroma pekoče jedi, lahko povzročijo težave z boleznijo, kot je vnetna črevesna bolezen. Zaradi vsebnosti pekočih začimb v hrani se lahko namreč stanje precej poslabša, zato se je tako v mirnem obdobju kot tudi v obdobju akutnega zagona potrebno pekoči hrani izogibati.

Močno slane jedi

Sol lahko predstavlja dejavnik tveganja za zagon bolezni, prav tako je med zagonom debelo črevo nezmožno absorpcije vode in soli v normalni meri. Zelo slanih jedi se je potrebno izogibati.

Kava

Pitje kave povečini poslabša diarejo in ostale pridružene težave ulcerativnega kolitisa. Določeni oboleli opažajo, da lahko pitje kave celo sproži poslabšanje oziroma zagon bolezni.

Alkohol

Pitje alkohola vpliva na poslabšanje bolezenskega stanja pri ulcerativnem kolitisu. Težava je poleg same vsebnosti alkohola tudi vsebnost sladkorja, ki ga alkoholne pijače povečini vsebujejo v kar visokih količinah.

Hrana, ki koristi, oziroma ne poslabšuje simptomov bolezni in pridruženih težav

Jabolka 

Kuhana jabolka je potrebno redno uživati, kadar gre za obolenje, kot je ulcerativni kolitis. Vsebujejo veliko železa in fosforja. Minerali v jabolkih pospešijo celjenje razjed na steni črevesa ter s tem zmanjšajo krvavitve in pridružene težave.

Žitarice in bela moka

Brez strahu pred poslabšanjem črevesnega zdravja uživamo beli kruh brez semen, testenine iz bele moke, beli riž ter krekerje in kosmiče, narejene iz bele moke.

Zelenjava

Uživamo lahko kuhano zelenjavo brez zunanje ovojnice ali semen ter pasirane oziroma s paličnim mešalnikom pretlačene zelenjavne juhe.

Meso

Kar se tiče uživanja mesa, je priporočljivo izbirati mehke kose mesa, ki jim odstranimo kožo in mastne dele. Zaradi zdravilnih omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno, je koristno uživati ribe.

Zdrave maščobe

Pri kuhanju in v solatah uporabljamo zdrava olja, kot sta na primer olivno in kokosovo. Izogibamo se uporabi škodljivih maščob, saj le te pri presnovi porabljajo koristne antioksidante, ki jih lahko sicer telo uporabi za izboljšanje zdravja.

Jajca

Glede na to, da se je potrebno v čim večji meri izogibati vlakninam, ki se skrivajo tudi v stročnicah, lahko kot glavni vir beljakovin izberemo jajca. Še posebej je potrebno na zadosten vnos beljakovin paziti, kadar zaradi preobčutljivosti na mleko iz prehrane izločimo mlečne izdelke. Jajca vsebujejo B vitamine ter antioksidant selen.

Druga priporočila

Takoj po zbujanju je dobro popiti dva kozarca vode, da se stimulira normalno gibanje črevesa. Napor pri odvajanju blata naj ne bi bil pretiran, zato je koristno, da so noge med sedenjem na školjki dvignjene na pručki. S tem se zagotovi najbolj optimalni položaj, saj se med  sedenjem z nogami na tleh pojavijo krivine v zadnjem delu črevesa. To se zgodi zaradi skrčitve mišic, ki objemajo črevo kot laso in ga dvigajo, da preprečujejo nehoteno izločanje. Človek bi moral torej anatomsko gledano odvajati čepe. Počitek ob zagonih bolezni ter pitje zadostnih količin tekočine zelo dobro vpliva na celjenje črevesa. Kljub morebitni nezmožnosti opravljanja vsakodnevnih obveznosti je potrebno skrbeti za notranji mir ter se izogniti vsem oblikam napetosti in stresa. Ob pridruženi bolečini dobro denejo tople obloge prek trebuha, prav tako pomaga topla kopel zvečer, pol ure pred odhodom v posteljo.

Viri

▪  Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Vandever A. L. Which Foods Should You Avoid with Ulcerative Colitis? Dostopno 29.10.2016 na spletnem naslovu: http://www.healthline.com/health/ulcerative-colitis-foods-avoid#Overview1.

▪ Rodriguez D. 9 Healthy Foods for Ulcerative Colitis. Dostopno 29.10.2016 na spletnem naslovu: http://www.everydayhealth.com/hs/ulcerative-colitis-treatment-management/healthy-foods-pictures/#01