Uporaba Facebooka spodbuja depresijo.
Facebooke – izum osamljenosti. Študije kažejo, da vas brskanje po Facebooku lahko naredi nesrečne.
Ne tako dolgo nazaj je nova oblika komunikacije zajela ves svet in spremenila življenje na načine, ki so nam bili še nekaj let prej nepredstavljivi. Pesnik in dramatik TS Eliot, je v 60 letih prejšnjega stoletja za televizijo dejal tole: »To je medij zabave, ki dovoljuje milijonom ljudem, da poslušajo in se smejijo istim šalam ob istem času, pa vseeno ostajajo osamljeni.« Če se s temi besedami vrnemo v sedanjost, vidimo, da bi te besede lahko uporabili tudi za internet in socialna omrežja.
Med socialnimi omrežji je najbolj znan Facebook. Ta socialni medij je letos praznoval 10 letnico obstoja. Njegove statistike so zares presenetljive. V enem samem desetletju se je na Facebook vpisalo 1.3 milijarde ljudi, od katerih se polovica prijavi na Facebook vsak dan. Povprečen obisk na Facebooku traja 18 minut. Facebook povezuje družine preko kontinentov, prijatelje preko let in ljudi po svetu.
Vendar pa vpliv uporabe Facebooka na svoje uporabnike morda le ni tako nedolžen. Nekateri raziskovalci pravijo, da možnost povezovanja ljudi ne naredi nujno srečnejše, pravzaprav je lahko učinek celo nasproten. Pa je to lahko res? Vas lahko Facebook naredi nesrečne?
Do nedavnega, je bilo opravljenih le malo študij in tistih nekaj dokazov, ki je obstajalo, je celo namigovalo, da je uporaba socialnih omrežij lahko blagodejna. Leta 2009 je Sebastian Valenzuela skupaj z svojimi kolegi na Univerzi v Teksasu v raziskavi na 2,500 študentih ugotovil nekaj pozitivnih učinkov uporabe Facebooka.
Vendar pa se je skupina psihologov iz Univerze v Michiganu – Ann Arbor in Univerze Leuven v Belgiji odločila, da bo šla še nekoliko globlje. Ugotovili so, kako se zadovoljstvo spreminja skozi daljše obdobje uporabe Facebooka. Ethan Kross in njegovi kolegi so spraševali skupino ljudi petkrat na dan, več kot dva tedna o njihovem emocionalnem počutju. Postavljali so vprašanja kot so: »Kako se počutite zdaj?«, »Kako osamljeno se počutite ta trenutek?«, »Koliko ste uporabljali Facebook od takrat, ko smo nazadnje govorili?« in tako naprej. To jim je dalo vpogled v počutje vsakega posameznika in uporabo Facebooka tekom celega dneva.
Ugotovili so, da je uporaba Facebooka premosorazmerna s slabim počutjem. Bolj kot so ljudje uporabljali Facebook, manj srečni so bili, tako trenutno, kot tudi na splošno s svojim življenjem. Namesto da bi se zadovoljstvo izboljšalo, raziskave kažejo, da se poslabša.
Tekmovanje v priljubljenosti
Obstaja več možnih razlag, ki lahko razložijo te ugotovitve. Možno bi bilo, da ljudje ob slabem počutju, večkrat obiščejo Facebook, vendar je raziskava to možnost izključila.
Kot izpostavljajo Kross in njegovi kolegi, Facebook je neprecenljiv vir za izpolnjevanje osnovnih človeških potreb po kontaktu. Vendar kot se zdi, kontakt, ki ga ponuja Facebook, ne zapolni teh potreb. Ravno nasprotno velja za osebne socialne interakcije iz oči v oči. Te interakcije ljudi osrečujejo. Raziskovalci pravijo, da je morda nekaj narobe z digitalno obliko socialnih interakcij.
Ena od razlag za slabo počutje, bi lahko bilo preprosto ljubosumje. Konec koncev je težko gledati prijatelje, znance, bivše sošolce, ki se rutinsko hvalijo glede svojih uspehov, počitnic in otrok. Nekateri raziskovalci pravijo temu »sindrom prijaznega sveta«, kjer se zdi, kot da se imajo vsi bolje kot vi. Ta razlaga prihaja iz učinka, ki so ga sociologi odkrili v 70. letih in mu pravijo »sindrom zlobnega sveta«, kjer se je ljudem, ki so po televiziji gledali veliko nasilja, svet zdel bolj nasilen kot v resnici je. Vaši prijatelji na Facebooku, se veliko bolj verjetno hvalijo s svojimi uspehi, kot da bi izpostavljali neuspehe, to pa ne kaže slike, kakšno je dejansko njihovo življenje.
Ker so Facebook in druga socialna omrežja postala tako dominanten način, kako komuniciramo in vstopamo v interakcije z drugimi ljudmi, je razumevanje tega, kako in zakaj te stvari tako močno vplivajo na nas, izrednega pomena.
Za zdaj strokovnjaki ne priporočajo, da zapustite Facebook in druga socialna omrežja zaradi vašega počutja. Ta študija nam kaže le to, da se v ozadju digitalnih interakcij dogaja nekaj pomembnega. Morda lahko ta raziskava služi tudi vam kot opomnik, da se bolj zavedate, kako in koliko časa uporabljate Facebook.
Morda se lahko vprašate, česa ne delate, ko ste na Facebooku? Morda bi lahko več časa posvečali bolj dinamičnim aktivnostim, pogovorom iz oči v oči, stvarem, za katere že tisočletja vemo, da prinašajo srečo.
Če se počutite slabo, ker se vaši prijatelji hvalisajo po svojih zidovih, si zapomnite že star pregovor. Sosedova trava je vedno bolj zelena. A dejstvo je, da bo trava vedno trava, tudi če se na njej pase krava.
