Vročina

Telesna temperatura je temperatura telesnega jedra, ki jo ureja poseben termoregulacijski center v možganih. Ta vzdržuje ravnotežje med tvorbo in porabo toplote. Toplota nastaja večinoma v mišicah in jetrih, izgubljamo pa jo povečini skozi kožo in pljuča. Pri odraslih med 18 in 40 leti, je povprečna telesna temperatura, ki jo izmerimo v ustih, zjutraj 36,8 stopinj Celzija. Med četrto in šesto uro popoldne se telesna temperatura pri istih osebah dvigne na povprečno vrednost 37,2 stopinje Celzija. Odstopanja za približno polovico stopinje navzgor ali navzdol so normalna. Kadar merimo temperaturo rektalno, je ta normalno nekje za polovico stopinje višja.

O povišani telesni temperaturi oziroma vročini govorimo, kadar je temperatura izmerjena v ustih zjutraj nad 37,2 stopinje Celzija in popoldan nad 37,7 stopinj Celzija. Ženske v rodnem obdobju imajo prva dva tedna menstruacijskega cikla nekoliko nižjo telesno temperaturo kot zadnja dva tedna, kar je posledica hormonskih sprememb med samim ciklom. Povišana telesna temperatura je normalna v dneh krvavitve.

Vročina je pogost pojav v vseh starostnih obdobjih. Najpogosteje je znak, da se telo bori z okužbo, te pa so po navadi nenevarne in se hitro pozdravijo. Najpogostejši mit, ki kroži med ljudmi je ta, da je potrebno vsako povišano temperaturo zbijati z zdravili. Temu ni tako. V primeru okužbe je povišana telesna temperatura v pomoč imunskemu sistemu, ki se bori proti mikrobom. Znano je namreč, da vročina pripomore k hitrejšemu nastajanju določenih celic, ki so potrebne za boj proti mikroorganizmom. V krvni sliki se zazna večje število belih krvnih celic, kadar imamo vročino. Le te so del imunskega sistema, zato je pomembno, da se ob okužbi izločajo v večjem številu. Kadar vročino zbijemo, ni povišanja števila belih krvnih celic, zato je pomembno, da je ne zbijamo prehitro. Zbijanje temperature je dovoljeno le, kadar ta traja zelo dolgo časa in je oseba zaradi vročine popolnoma nezmožna funkcionirati.

Simptomi in znaki

Vročina se največkrat začne z rahlim tresenjem, glavobolom in bolečinami po telesu. Opazimo povečano žejo in pomanjkanje energije. Pogosto se skupaj z vročino pojavijo splošno slabo počutje, nemoč v mišicah, utrujenost, povečano potenje, omotica, povišan srčni utrip, suhe ali razpokane ustnice in suha koža, slabša koncentracija in razdražljivost. Lahko sta pridružena slabost in bruhanje. V redkih primerih se lahko zgodi, da se temperatura dvigne prehitro ali na previsoko vrednost. Opažamo delirij oziroma zmedenost pri obolelem, stanje pa se le še slabša, saj temperatura ne upada. V teh primerih je nujno zbijanje telesne temperature, priporočljivo je čimprej obiskati svojega osebnega zdravnika.

Vzroki

Povišana telesna temperatura se lahko pojavi zaradi veliko različnih vzrokov. Najpogosteje spremlja okužbe z mikrobi in je pomembna zaradi pospešitve okrevanja. Lahko se pojavi tudi pri drugih stanjih, kot so razne kronične vnetne bolezni, na primer astma, akutno poslabšanje revmatske bolezni ali drugih avtoimunskih boleznih. Pogosto spremlja tudi nenadna poslabšanja rakavih bolezni.

Dieta

Vročinsko stanje je naravni obrambni mehanizem telesa. Prav zaradi tega moramo paziti, da telo podpremo v prizadevanju po ozdravitvi. En izmed načinov podpore imunskega sistema in ostalih zdravilnih procesov v telesu je zdrava prehrana. Za prehranjevanje izbiramo zdrava živila, brez gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, umetnih gnojil in ostalih sredstev, ki se uporabljajo pri pridelavi ter predelavi.

V primeru vročine pričnemo s postom, v obdobju katerega uživamo pomarančni sok pomešan z vodo. V kozarec mlačne vode stisnemo sok ene pomaranče in svežo mešanico pijemo čez dan na vsaki dve uri. Mešanica pomarančnega soka z vodo pripomore k povečanju energije, podpre imunski sistem in olajša ter pospeši okrevanje. Dnevno lahko izvajamo tudi klistir, saj se skozi prebavila izloča največ odpadnih snovi. Kljub temu, da se priporoča post, pa moramo poslušati svoje telo. Kadar imamo potrebo po hrani, naj ne bi stradali svojega telesa. Post torej izvedemo le, kadar nimamo teka. Po padcu temperature in zmanjšanju resnosti simptomov preidemo na dieto s sadjem. Na dieti s sadjem uživamo sveže sočno sadje, kot so jabolka, hruške, pomaranče, ananas, breskve, melone ali druge vrste sadja. Dobro je, da na tej dieti uživamo več vrst sadja in ne le eno ali dve različni vrsti. V času diete pijemo nesladkano limonado ali vodo. Nato postopoma preidemo na dobro uravnoteženo prehrano, v kateri ne sme manjkati sadja in sveže ali le malo pokuhane zelenjave. Prehod naredimo približno po dveh dneh diete.

Hrana, ki poslabša vročinsko stanje

Meso

Prebava mesa vodi do proizvajanja velikih količin energije, saj se meso presnavlja dolgo časa. Predvsem to velja za rdeče meso, svinjino in govedino. Lažje prebavljive vrste mesa, kot so perutnina in ribe, niso škodljive v obdobju vročine.

Sladkarije

Sladkor je gorivo za celice, zaradi katerega le te hitreje proizvajajo energijo, ki se oddaja v obliki toplote. To pomeni, da prekomerno uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, ki jih v veliki meri najdemo v slaščicah in sladki hrani, škoduje organizmu, posebej v obdobju povišane telesne temperature.

Hrana z veliko maščob

Presnova maščob porabi zaloge določenih mikroelementov in snovi, ki jih potrebujemo za okrevanje. Prav tako nezdrave maščobe znižajo pH vrednost krvi in poslabšajo simptome vročine. Prebava maščob tvori velike količine toplote v telesu in tako dvigne telesno temperaturo.

Procesirana hrana

Aditivi, konzervansi in ostale škodljive snovi, ki jih najdemo v velikih količinah v procesiranih živilih, obremenjujejo prebavo in telo. Tako se energija porablja za presnovo teh kompleksnih živil, namesto, da bi se vsa usmerjala v premagovanje vročine.

Ocvrta hrana

Ocvrta živila ne vsebujejo nobenih hranilnih vrednosti, le prazne kalorije in veliko škodljivih maščob. Če se jim že tako zaradi škodljivosti ne izogibamo, se jim v obdobju vročine resnično moramo.

Alkohol

Alkohol zaustavi normalno fiziološko funkcioniranje telesa med vročino. Povzroča breme za metabolizem, ki se med vročino bori za zaustavitev okužbe.

Hrana, ki pripomore k hitrejšemu okrevanju

Sadje in zelenjava

Uživanje veliko sadja in zelenjave pripomore k hitrejšemu okrevanju. Izbiramo vrste, ki vsebujejo velik odstotek tekočin in vitamina C.

Piščančja juha

Poleg zagotavljanja zadostnega vnosa tekočin, s piščančjo juho zaužijemo tudi veliko hranil. Uživanje piščančje juhe pomaga zmanjšati simptome gripe in prehlada, kadar jo kombiniramo z zelenjavo pa postane dober vir antioksidantov, ki podprejo imunski sistem. Beljakovine, ki se nahajajo v piščančji juhi pripomorejo k hitrejšemu obnavljanju telesnih celic in s tem pripomorejo k hitrejšemu okrevanju.

Banane

Banane vsebujejo veliko energije, vlaknin in kalija. Kalij je še posebej zaželen v prehrani, kadar sočasno z vročino trpimo za drisko. V tem primeru se znižajo vrednosti tega minerala v telesu in ga je dobro nadomeščati. Najlažje to naredimo z uživanjem dveh banan dnevno.

Riž

Za energijo brez škodljivih dodatkov posezimo po rižu. Ta je že dolgo časa znan v tradicionalni medicini kot dobro živilo v primeru vročine. Ajurveda govori celo o tem, da riža naj ne bi uživali pozimi, saj v telesu deluje načeloma tako, da odvaja odvečno telesno temperaturo in jo torej znižuje.

Jabolka

V jabolkih se skrivajo velike količine vitamina C, vendar le, če so ta pridelana na zdrav način. Namreč jabolka so tudi ena izmed najbolj obdelanih sadežev, kar se tiče pesticidov in ostalih škodljivih snovi, kadar so pridelana na konvencionalen način. Sicer vsebujejo zdrava jabolka povečini celo več vitamina C kot konvencionalno pridelane limone.

Zeliščni čaji

Pitje velike količine tekočin je priporočljivo v primeru vročine, saj se zaradi povečanega potenja, uriniranja in velikih količin sluzi iz telesa izloča več tekočin kot običajno. Nadomeščanje tekočin je še posebej nujno, kadar sta pridruženi tudi driska ali bruhanje. V tem primeru bomo morali poseči tudi po oralnih rehidracijskih praških.

Bazilika

Listi bazilike so eno izmed najučinkovitejših domačih zeli za lajšanje vročine. Zdravilni pripravek naredimo tako, da 12 gramov listov bazilike damo v pol litra prekuhane vroče vode in jih pustimo stati od pet do deset minut. Poparek pijemo skupaj z mlekom, medom in ščepcem kardamoma.

Grško seno (smiljka, sabljasti triplat)

Čaj iz grškega sena je močan pripravek v boju proti vročini. Telo očisti toksinov in pomirja vnetje. Kadar se grško seno namoči v vodi, začne izločati gosto snov, ki ob stiku s sluzjo le to raztaplja in redči. Zaradi tega je še posebej primeren v primeru okužb.

Kajenski poper

Pekoča začimba, ki izhaja iz osrednje in južne Amerike se že več tisočletij uporablja v zdravilne namene. Lajša vnetje žrela, okužbe dihalnega sistema in niža telesno temperaturo. Poleg tega pripomore k izboljšanju prebave in vsebuje številne koristne snovi, kot je vitamin C in karoten. Z začimbo ni priporočljivo pretiravati, v primeru zelo povišane temperature, pa se mu moramo izogibati.

Druga priporočila

Na zatilje oziroma okrog glave lahko ovijemo mrzle obkladke, prav tako jih lahko položimo na druge dele telesa, kot so stegna ali meča. Mlačne kopeli se priporočajo pri višji temperaturi, kadar z obkladki ne zmoremo uravnavati vročine in le ta še naprej raste. V primeru hitrega porasta telesne temperature se lahko pri majhnih otrocih pojavijo vročinski krči. Vzrok temu je nezrel center za uravnavanje telesne temperature. Po študijah velja, da se nevarnost za vročinske krče ne zmanjša, če temperaturo zbijamo, saj vzrok ni povišana temperatura sama po sebi, temveč nenaden porast le te. Otroci zato naj ne bodo preveč oblečeni, kadar imajo vročino in ko ugotovimo, da vročina narašča, je dobro, da pripravimo mlačno kopel. Počitek je bistven, kadar prebolevamo vročino. Prav tako moramo redno zračiti prostor, v katerem se nahajamo in se vsaj enkrat dnevno za par minut dovolj oblečeni sprehoditi na svežem zraku. Če se lotimo hitrega zbijanja temperature smo si naredili medvedjo uslugo. Telo namreč v tem primeru ne preboli okužbe, temveč jo le zavremo. V primeru vročine zaradi kroničnih bolezni se za dodatna priporočila obrnite na svojega osebnega zdravnika.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ What to Eat When You Have Fever. Dostopno 13.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.newhealthguide.org/What-To-Eat-When-You-Have-A-Fever.html .